Terapevtske teme

Morda čutite, da v vašem življenju nekaj manjka. Morda se vam vedno znova dogajajo iste stvari, in se sprašujete, zakaj. Morda imate vprašanja, na katera ne poznate odgovorov, čeprav jih resnično iščete. Za vse ostale “morda” ni potrebno, da ste sami. Psihoterapija vam je na voljo, ne glede na to, ali se spopadate z določenim izzivom ali pa si preprosto želite izboljšati svoje splošno počutje.

Ste se kdaj počutili neprijetno na zabavi, obkroženi z ljudmi? Ste težko dihali in iskali razlog, da bi čim prej odšli? Ste se kdaj odpravili na sestanek več ur prej, ker vas je skrbelo, da se bo med potjo kaj zgodilo in ne boste prišli pravočasno? Ste se kdaj tako zelo obremenjevali s prihodnostjo, da ste popolnoma pozabili živeti v sedanjosti? Tako je lahko videti tesnoba. Manifestacije tesnobe za ljudi niso čustveno prijetne – kdo bi užival v občutku strahu in skrbi, kaj se bo zgodilo ali kaj bi se lahko zgodilo? Tesnoba je statistično najpogostejša duševna bolezen, s tem občutkom se vsakodnevno spopada veliko ljudi. Dobra novica je, da lahko terapija zelo hitro ublaži anksiozne motnje.

Sindrom izgorelosti, tako kot druge bolezni, pride nepovabljen. Pojavi se pri ljudeh, ki porabijo vso svojo energijo za dobro drugih in pri perfekcionistih, ki imajo visoka merila in enako visoka pričakovanja. Sindrom izgorelosti je prisoten tudi pri tistih, ki želijo le dobro opraviti svoje delo, a se še niso naučili prositi za pomoč. V preteklosti je sindrom izgorelosti prizadel predvsem menedžerje iz velikih podjetij. Zaradi vse večjih zahtev po uspešnosti pa se pojavlja tudi pri mladih, na primer pri študentih. Po statističnih podatkih Psihiatrične klinike medicinske fakultete Karlove univerze približno 20 % češkega prebivalstva kaže intenzivnejše simptome sindroma izgorelosti. Izgorelost je posledica izgube ravnovesja v življenju, ki jo povzroči pretiran poudarek na delovne obveznosti in dosežke. Če to velja za vas, za trenutek odložite svoje obveznosti in se postavite na prvo mesto.

Ne skrbite. Ne glede na to, ali za ozdravitev depresije potrebujete le delno spremembo življenjskega sloga, premislek o svojem običajnem načinu razmišljanja ali potovanje v globine duše, je depresija ena izmed najbolj ozdravljivih duševnih bolezni.

Odnosi so bili, so in bodo pomemben del naših življenj. Kvalitetni odnosi imajo blagodejni vpliv na naše zdravje, krepijo naš imunski sistem in zmanjšujejo negativne učinke stresa. Preprosto povedano, imajo ogromen delež pri našem vsesplošnem zadovoljstvu v življenju. Ravno zato je pomembno, da znamo skrbeti za naše odnose in spoznati, kdaj v njih ne zmoremo več reševati težav sami. Psihoterapija, bodisi individualna ali partnerska, nam lahko pomaga razvijati naše sposobnosti povezovanja z drugimi ter tako okrepiti naše veščine v partnerstvu, družini ali na delovnem mestu.

Stres je bil in bo vedno del našega življenja. Čeprav stres običajno dojemamo negativno, je njegov glavni namen, da nas varuje. Kaj pa, če postane vsestransko prisoten in našemu zdravju povzroča več škode kot koristi? Ignoriranje stresa se ne izplača, boj proti njemu pa prinaša le kratkotrajno olajšanje. Modro je, da mu prisluhnemo in razumemo njegove vzroke. To nam ne bo pomagalo le ublažiti njegovih učinkov na naše zdravje, temveč pogosto tudi spremeniti naš odnos do samega sebe.

Morda se sliši nenavadno, da bi visok krvni tlak ali vnetje sečil zdravili s psihoterapijo. Vendar če se naučimo poslušati svoje telo, lahko začnemo razumeti, kaj nam naše telo v resnici želi povedati. Psihoterapija je orodje, ki nam daje pogum, da prisluhnemo svojemu telesu.

Psihoterapija nam lahko pomaga razumeti, kaj je za nas resnično pomembno. Svoje delovne, osebne in družinske obremenitve lahko ustrezno prilagodimo, da dosežemo sprejemljivo ravnovesje.

Samozavest nam omogoča, da prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in ga živimo polno in zavestno, prežeto z ljubeznijo do sebe in drugih. "Toda preden si postavite diagnozo depresije ali nizkega samospoštovanja, se prepričajte, da niste obkroženi z idioti." (neznani avtor)

Travma predstavlja duševno rano, ki poruši občutek lastne vrednosti in vpliva na naše dojemanje sveta ter odzive na nove izkušnje. Pravijo, da ima vsak od nas travmo. To je zelo verjetno tveganje vsakdanjega življenja. Tudi naš človeški odziv nanjo je zelo naraven, vendar se pogosto konča z zamrznitvijo. Iz nekega razloga ne doživljamo prirojenega instinktivnega odziva, ki bi nam ukazal, naj zbežimo ali se borimo. Tudi to je pomembna informacija, ki travmatizirani osebi pomaga sprejeti zmedo, v kateri se znajde iz dneva v dan. Psihoterapija lahko gre še globlje. Lahko vam pomaga premagati izzive preteklosti in ustvariti bolj izpolnjeno življenje v sedanjosti.

Ali se vam dogaja,da počnete toliko stvari hkrati, da ne morete dokončati ničesar? Ali se vam kdaj zgodi, da pozabite na sestanke in se med pogovorom s sodelavcem izgubite v glasbi v ozadju, ki vas spomni na brezskrbne počitniške dni? Če se v tem prepoznate, to še ne pomeni, da trpite za ADHD. Če pa so zgoraj opisane situacije nezaželen del vašega vsakdana, vedite, da obstaja veliko načinov, kako prevzeti nadzor nad svojim nemirnim umom. Eden izmed najučinkovitejših je psihoterapija.

Ali prepogosto razmišljate o hrani? Ali čutite duševno lakoto? Se počutite krive zaradi hrane ali se bojite, da boste pridobili na teži? Ali hrana bolj nadzoruje vas, kot pa vi nadzorujete njo? Ali se pred drugimi le pretvarjate, da jeste, ali pa se izogibate prehranjevanju z drugimi? Če so te situacije nezaželen del vašega vsakdana, vedite, da obstaja veliko načinov, kako prevzeti nadzor nad svojim umom in postati svobodnejši v odnosu do sebe. Ena od najučinkovitejših rešitev je psihoterapija.

Narcis, histerik. Zveni znano? To so barviti izrazi, ki se pogosto uporabljajo, ko želimo nekomu očitati neprimerno vedenje. V resnici je njihov izvor veliko bolj temeljnega pomena. Osebnostne motnje pomembno vplivajo na življenje posameznika in prizadenejo približno 10 % prebivalstva. Njihov vpliv sega tudi na druge, ki z njimi živijo, imajo otroke s tovrstnimi motnjami ali delajo z osebami, ki jih imajo. Ne glede na to, kateri skupini pripadate, vam ni treba biti sami s svojimi težavami. Psihoterapija je priložnost, da se naučite obvladovati svoja čustva in ozdraviti medosebne odnose.

Kaj imajo skupnega trpinčenje, nasilje v družini in zloraba? Vsi našteti pojmi so kazniva dejanja. Odvijajo se v odnosih, ki so po naravi moteni, in običajno niso enkratna dejanja, ampak se ponavljajo dalj časa. Ker se takšno nasilje v veliki večini primerov dogaja za zaprtimi vrati, ni prič ali prepričljivih dokazov. Kako torej izstopiti iz začaranega kroga strahu in bolečine?

Ali odlašate z delom? Verjetno niste edini. Dejansko velik del prebivalstva svoje naloge prelaga v nedogled. To izogibajoče vedenje prinaša takojšnje olajšanje, po drugi strani pa strožjo kazen v obliki stresa ali celo občutka krivde. Privoščimo si oboje, tako svojega notranjega otroka kot svojega notranjega starša. Kako torej delati s tema dvema glasovoma v naših glavah in pravilno oceniti svoje zmogljivosti, če si na svoja ramena nalagamo vse več odgovornosti?

Na izgubo in smrt ljubljene osebe se odzovemo z žalovanjem, saj gre za nedvomno najbolj bolečo izgubo.Naši predniki so v smrt gledali kot na naraven del življenjskega kroga, ne kot na nekaj, kar se dogaja za zaprtimi vrati bolnišnic. Sprejemanje smrti je bilo del vsakdanjega življenja. Običajno so živeli skupaj, obkroženi z razširjeno družino ali skupnostjo in njihovi obredi so zagotavljali varen prostor za slovo. Izgubimo lahko tudi dom, ljubljenega hišnega ljubljenčka, zdravje ali družbeni položaj. Vse to so krize, ki pa so tudi naravni del življenja. Če se naučimo posloviti, lahko tudi sprejmemo in se veselimo vsega, kar prihaja v naše življenje.

Spolnost je v človeku biološko zasidrana. Znane so znanstvene študije, ki dokazujejo, da se otroci že v prenatalnem obdobju (torej v materinem telesu) med fizično stimulacijo spolovila nasmehnejo. Enako vidimo pri majhnih otrocih, ki se rutinsko dotikajo svojih genitalij in doživljajo vzburjenje. Kljub temu, da je spolnost nekaj tako naravnega, nam povzroča številne težave. Terapija je eden od načinov za doseganje zadovoljstva na tem področju.

Starševstvo je ena najlepših in hkrati najzahtevnejših nalog v življenju. Način vzgoje, ki ga izberemo, je pogosto odraz našega lastnega odraščanja in izkušenj z našimi starši. V najboljšem primeru ponavljamo, kar nam je bilo všeč, v najslabšem pa vemo, kako tega nočemo početi. Psihoterapija nam lahko pomaga najti optimalni starševski slog.

Izboljšanje vodenja je pogosto domena coachinga. Psihoterapija vam lahko pomaga razumeti notranje konflikte ali skrbi, ki vam preprečujejo, da bi bili boljši vodja. Poleg tega običajno vodi k boljšemu zaznavanju lastnih čustev in večji pristnosti. Pomaga lahko izboljšati poslušanje in empatijo do drugih. Vse to je bistvenega pomena za sodobno vodenje.

Spanje je osnovna človekova potreba. Ni naključje, da je njegovo pomanjkanje v današnji družbi velik problem. V želji po uspehu pogosto zanemarjamo svoj naravni bioritem in se nenehno izpostavljamo stresu. To lahko dolgoročno vodi do motenj spanja, zlasti nespečnosti, ki se še posebej pogosto pojavijo v poznejših letih. Kaj storiti, če se ponoči ne morete naspati in se zbujate utrujeni?

Jeza, bes ali agresija. Vsi jih poznamo. Ne moremo si pomagati, saj so del naše narave in normalnega psihološkega razvoja. Še bolj paradoksalno pa je, kako nesprejete so v sodobni družbi. Strah pred obsojanjem nas lahko prisili, da jih potlačimo, kar je le korak do bolezni ali napadov besa. Toda kako lahko ukrotimo svojo jezo in jo pravilno usmerimo?

Psihoterapija običajno rešuje resnejše težave z motivacijo. Uporabna je v primerih, ko izguba motivacije pomembno vpliva na delovanje na delovnem mestu, doma ali v šoli. Psihoterapija pomaga odkriti naše notranje motive in nam pomaga prepoznati kaj nas v resnici motivira in ali je to še vedno veljavno. Ugotovili bomo, ali so stvari, za katere izgubljamo motivacijo, res tisto, kar si želimo, ali pa jih počnemo "zaradi" nekoga ali nečesa. Ugotovili bomo, ali kompenziramo nizko samospoštovanje ali se skušamo oddolžiti staršem. Psihoterapija vam bo pomagala okrepiti vaše notranje vire, da boste lahko bolje obvladovali težke situacije.

Psihoterapija je eno najpomembnejših in najučinkovitejših orodij za pomoč ljudem, ki so odvisni od substanc ali dejavnosti (iger na srečo, stav). Učinkoviti so tako psihoterapevtski pristopi, osredotočeni na spremembo osebnosti in odnosov, podpiranje rasti in zorenja osebnosti (psihoanaliza, psihodinamična in medosebna psihoterapija, eksistencialna in humanistična psihoterapija), kot tudi tisti, ki se usmerjajo v spreminjanje (simptomatskega) vedenja. Sem spadajo vedenjska in kognitivno-vedenjska terapija, pa tudi sistemska, strukturna in komunikacijska terapija, ki vključuje delo z družino.

Psihično in fizično ustrahovanje je boleče. Ali ste se v preteklosti soočali s posmehovanjem ali krivico, ali pa se to dogaja še danes? Morda niste našli podpore ali pa se bojite zaupati svojo izkušnjo nekomu drugemu? Zato vam je na voljo psihoterapija, ki vam nudi varen prostor, kjer lahko odkrito spregovorite o svojih težavah.

Da bi lahko občutili veselje, moramo občutiti tudi žalost. To je načelo sveta, v katerega so se rodila naša telesa in kamor spadajo naša čustva in izkušnje. Globoka žalost lahko obogati naše duhovno življenje in nam prinese dragoceno znanje, ki je ključno za rast in razvoj naše osebnosti. Toda kako se soočiti z žalostjo, ki preide v trpljenje in se zdi brez konca?

Lahko smo sami in se ne počutimo osamljeno ali obratno. Ohranjanje stikov z našimi bližnjimi še nikoli ni bilo tako enostavno. Čeprav nam tehnološki napredek, dostopnost potovanj in boljši življenjski pogoji omogočajo večjo prilagodljivost in mobilnost, se hkrati soočamo z naraščajočo osamljenostjo. Več ljudi kot kdajkoli prej je samskih, živi samih ali se, kljub obkroženosti z ljudmi, počutijo osamljene. Psihoterapija vam lahko ponudi pomoč pri soočanju s takšnimi občutki.