Black Friday: Prva tri terapevtska srečanja, vsako z 20 % popusta. Samo do 23. novembra.
Ne morem natančno poimenovati, kaj je moja težava: kaj pomeni, ko čutite, da nekaj ni v redu

Ne morem natančno poimenovati, kaj je moja težava: kaj pomeni, ko čutite, da nekaj ni v redu

Delite članek

Včasih človek ne zna jasno povedati, kaj je narobe. Ni nujno, da se je zgodila ena velika kriza, pa vendar čutite pritisk, praznino, nemir ali občutek, da nekaj ni v redu. Preberite, zakaj je to lahko pomemben signal in kako lahko pomaga psihoterapija, tudi če še ne najdete pravih besed.

Včasih je najtežje prav to, da ne znate povedati, kaj vas boli. Navzven morda delujete čisto v redu: hodite v službo, izpolnjujete obveznosti, komunicirate z ljudmi. Znotraj pa imate občutek, da ste se nekje izgubili, da nekaj manjka ali da ste od sebe čudno oddaljeni.

To, da svoje stiske še ne znate jasno poimenovati, ne pomeni, da ni resnična. Mnogi ljudje ne pridejo na terapijo z urejenim seznamom težav, ampak s stavkom: »Ne vem natančno, kaj je narobe, vem pa, da nisem dobro.« Tudi to je dovolj.

Če želite podporo, si lahko na Hedepy poiščete spletnega psihoterapevta, ki dela s temami, kot so anksioznost, stres, sindrom izgorelosti, depresija, odnosi ali samozavest.

Kaj pomeni, ko ne morete natančno poimenovati svoje težave

Veliko ljudi ne doživlja stiske tako, da bi si takoj rekli: »Imam anksioznost, izgorelost ali depresijo.« Pogosto je občutek bolj nejasen. Nekaj ni v redu, vendar ne veste točno, kaj.

To se lahko kaže kot:

  • občutek praznine,
  • nemir brez jasnega razloga,
  • razdražljivost in nizek prag potrpežljivosti,
  • občutek, da samo še delujete,
  • izguba veselja ali smisla,
  • utrujenost, ki ni le fizična,
  • občutek, da ste nekako oddaljeni od sebe,
  • misel: »Vse naj bi bilo v redu, ampak jaz nisem v redu.«

Takšna nejasna stiska ni izmišljena samo zato, ker še nima imena. Pogosto se notranje težave najprej pokažejo kot razpoloženje, napetost, telesni pritisk ali težko opisljiv občutek, da se je v vas nekaj premaknilo.

Zakaj je včasih tako težko povedati, kaj vas teži

Obstaja več razlogov, zakaj človek ne najde pravih besed za to, kar doživlja.

Ker se je nabralo preveč stvari hkrati

Včasih ni ena sama težava, ampak kombinacija utrujenosti, stresa, odnosnih napetosti, razočaranj, preobremenjenosti in samodvoma. Ko je vsega preveč, je težko videti jasno sliko.

Ker dolgo delujete v načinu preživetja

Če človek dolgo samo zdrži, opravlja naloge in poskuša funkcionirati, se lahko oddalji od svojega notranjega doživljanja. Takrat pogosto ve, da ni dobro, ne zna pa natančno opisati zakaj.

Ker se niste naučili varno prepoznavati svojih občutkov

Nekateri ljudje so odraščali v okolju, kjer ni bilo veliko prostora za čustva, žalost, jezo ali ranljivost. V odraslosti je zato lahko težje razlikovati med tesnobo, sramom, izčrpanostjo, osamljenostjo ali žalovanjem.

Ker prehitro skušate vse racionalno razložiti

Včasih si človek reče: »Saj nimam razloga, da bi mi bilo težko.« Toda to, da ne vidite enega očitnega razloga, še ne pomeni, da vaša stiska ni pomembna.

Kako je lahko videti nejasna notranja stiska

Ljudje nejasno stisko doživljajo različno. Lahko se pojavi kot:

  • notranja praznina ali otopelost,
  • stalna napetost ali občutek pritiska,
  • jokavost ali hitrejša preobremenitev,
  • večja občutljivost na vsakodnevne obremenitve,
  • težava pri veselju, povezanosti ali počitku,
  • občutek, da nekaj manjka, čeprav navzven vse deluje,
  • izguba energije in motivacije,
  • občutek, da niste več čisto vi.

Včasih je to odziv na težje obdobje. Drugič je lahko del širše teme, kot so anksioznost, sindrom izgorelosti, depresija, stres, izguba, osamljenost ali odnosna izčrpanost. Smisel članka ni, da bi vam postavil diagnozo, ampak da vam pomaga resneje vzeti to, kar je za zdaj še nejasno.

Kdaj je to lahko samo težje obdobje in kdaj je dobro biti bolj pozoren

Vsaka nejasnost še ne pomeni velike težave. Včasih ste samo pod večjim pritiskom in se notranje stanje popravi, ko dobite več počitka, podpore ali varnosti.

Dobro je biti bolj pozoren, če:

  • občutek traja dlje časa,
  • vas vedno manj veselijo stvari, ki so vas prej,
  • slabše spite ali se težje zberete,
  • imate občutek, da se odmikate od sebe ali drugih,
  • razdražljivost, jok, tesnoba ali praznina postajajo pogost del vsakdana,
  • se navzven držite skupaj, znotraj pa čutite, da vedno težje zmorete.

Kdaj ni dobro predolgo čakati

Včasih je pomoč smiselna hitro, tudi če težave še ne znate natančno opisati.

Pomembno je čim prej poiskati strokovno ali nujno pomoč, če:

  • se pojavijo misli na samopoškodovanje ali samomor,
  • imate občutek, da izgubljate nadzor nad sabo,
  • postanejo že osnovne dnevne stvari zelo težke,
  • doživljate močne panične ali zelo intenzivne tesnobne odzive,
  • se stanje povezuje s povečano uporabo alkohola, zdravil ali drugih snovi,
  • imate občutek, da ni več varno ostati sami s tem, kar doživljate.

Takrat ni najpomembneje, da vse popolnoma razložite. Pomembneje je, da ne ostanete sami.

Kako lahko začnete malo bolje opažati, kaj se dogaja

Ni vam treba že danes najti popolnega imena za svojo stisko. Včasih je dovolj, da začnete opazovati nekaj preprostih stvari:

  • kdaj vam je v dnevu najtežje,
  • ob katerih ljudeh ali situacijah se pritisk okrepi,
  • ali je v ospredju bolj praznina, napetost, utrujenost ali razdražljivost,
  • kaj vam vsaj malo pomaga, da se počutite bolj prizemljeno,
  • ali je občutek bolj povezan z odnosi, delom, izgubo, telesno izčrpanostjo ali občutkom, da ste se izgubili.

To ni vaja za samodiagnosticiranje. Je le nežen način, da se od popolne zmede premaknete k malo več jasnosti.

Kaj lahko rečete, če bi želeli poiskati pomoč, pa še sami ne veste točno, kaj je narobe

Mnogi odlašajo s pomočjo zato, ker mislijo, da bi morali že na začetku povedati nekaj zelo jasnega in pametnega. V resnici pa pogosto zadoščajo že preprosti stavki:

  • »Ne znam natančno povedati, kaj me teži, ampak vem, da nisem dobro.«
  • »Počutim se prazno in ne razumem čisto, zakaj.«
  • »Delujem, vendar imam občutek, da se je v meni nekaj premaknilo.«
  • »Ne znam poimenovati težave, a čutim, da potrebujem pomoč.«
  • »Že dolgo nekaj ni v redu, samo še ne vidim jasno, kaj.«

Ni vaša naloga, da pridete z že narejeno analizo. Dovolj je, da iskreno poveste, da ste zmedeni, negotovi ali utrujeni in da bi radi bolje razumeli sebe.

Kaj se lahko zgodi na prvem srečanju

Prvi pogovor ni izpit iz samorazumevanja. Nihče ne pričakuje, da boste prišli s popolnim povzetkom svoje zgodbe.

Psihoterapevt ali psiholog lahko pomaga, da:

  • se nejasni občutki postopoma razporedijo v bolj razumljivo sliko,
  • začnete razlikovati med stresom, tesnobo, izgubo, izgorelostjo ali odnosnim bremenom,
  • bolje opazite, kaj se v vas sproži in kaj vas najbolj izčrpava,
  • ugotovite, kakšna oblika podpore bi vam trenutno najbolj ustrezala.

Za mnoge ljudi je veliko olajšanje že to, da jim ni treba več vsega razumeti popolnoma samim.

Kaj lahko naredite kot prvi korak, še preden imate vse odgovore

Če se vam v glavi vrtijo stavki, kot so »nekaj ni v redu«, »nisem dobro« ali »ne znam razložiti, kaj se dogaja«, lahko kot prvi korak pomaga že nekaj od tega:

  • da si nekaj dni zapisujete, kdaj je občutek močnejši,
  • da to z eno varno osebo poveste na glas,
  • da si rezervirate prvi pogovor s terapevtom, tudi brez popolne razlage,
  • da hitreje poiščete pomoč, če se delovanje opazno sesuva ali če niste več varni.

Ni treba, da vse razumete, preden naredite prvi premik. Pogosto ravno prvi pogovor prinese več reda v to, kar je bilo prej samo meglen občutek.

Kaj če vas skrbi, da boste izbrali napačnega terapevta

To je zelo pogost strah. Če že tako dvomite vase, je lahko dodatno naporno še to, da morate izbrati osebo, s katero boste govorili o občutljivih stvareh.

Pomembno je vedeti, da ni nujno samo en »pravi« terapevt. Ustreznih strokovnjakov je lahko več. Če ob nekom nimate občutka varnosti ali povezanosti, to ne pomeni, da je z vami kaj narobe. Pomeni samo, da se s terapevtom ne ujameta in da je povsem legitimno poiskati drugo podporo.

Mnogim ljudem pomaga tudi to, da prvega stika ne razumejo kot dokončno odločitev. Izbira terapevta je lahko prvi poskus povezovanja, ne pa test, ki ga morate opraviti brez napake.

Kako lahko psihoterapija pomaga, tudi če težava še nima jasnega imena

Psihoterapija ali uvodni posvet lahko pomagata tudi takrat, ko imate samo občutek, da nekaj ni v redu, še ne veste pa, česa je to del.

Skupno delo lahko pomaga, da:

  • bolje razumete, kaj se dogaja v vas,
  • najdete besede za tisto, kar je bilo do zdaj samo pritisk, praznina ali nemir,
  • prepoznate, kaj vaše trenutno stanje ohranja,
  • se do sebe začnete vedeti manj strogo in bolj radovedno,
  • ne ostanete sami s stanjem, ki ga je trenutno še težko poimenovati.

Pogosto je ravno prvi pogovor tisti, ki prinese več jasnosti: ne zato, ker bi moral takoj dati diagnozo, ampak zato, ker lahko nejasno stisko postavi v bolj razumljiv okvir.

Resnična zgodba klienta

»Dolgo sem samo govoril, da nisem dobro. Nisem znal povedati, ali sem tesnoben, izgorel ali samo izgubljen. Navzven sem deloval normalno: hodil sem v službo, se srečeval z ljudmi, naredil, kar je bilo treba. Znotraj pa sem bil vedno bolj prazen in razdražljiv, kot da sem nekje izgubil stik sam s sabo. Na terapiji se ni zgodilo to, da bi v enem dnevu končno dobil popolno ime za svoj problem. Pomembneje je bilo, da mi ni bilo več treba vsega nositi samemu. Postopoma sem začel razumeti, koliko stresa, odnosne napetosti in utrujenosti se je v meni nalagalo že dolgo. Zaradi tega nisem dobil samo razlage, ampak tudi več občutka, da se v sebi spet lahko orientiram. To mi je prineslo več olajšanja kot katerakoli hitra etiketa.«

Najpogostejša vprašanja

Je normalno, da ne znam natančno povedati, kaj je z mano narobe?

Da. Veliko ljudi ne pride po pomoč z jasno težavo, ampak z občutkom, da nekaj ni v redu. To je povsem veljavno izhodišče.

Ali je lahko težava resna, tudi če je še ne znam poimenovati?

Da. To, da nečesa še ne znate jasno opisati, še ne pomeni, da ni pomembno. V ozadju so lahko dolgotrajen stres, izgorelost, tesnoba, izguba ali druge resne obremenitve.

Kaj naj naredim, če niti ne vem, kaj naj pri sebi opazujem?

Za začetek lahko opazujete, kdaj je občutek močnejši, ob katerih situacijah se poveča, ali je bližje praznini, napetosti ali razdražljivosti in kaj vam vsaj malo pomaga. Ni treba, da to takoj razumete popolnoma.

Kaj naj rečem na prvem srečanju, če še sam_a ne razumem sebe?

Dovolj je, da poveste, da niste dobro, da težko razložite, kaj se dogaja, in da bi radi dobili več jasnosti. To je že zelo dober začetek.

Ali mi lahko psihoterapija pomaga, tudi če nimam ene jasne težave?

Da. Psihoterapija ne pomaga samo pri že dobro opredeljenih težavah. Pomaga lahko tudi takrat, ko je stiska še nejasna, a jo vseeno močno čutite.

Kaj če pozneje ugotovim, da izbrani terapevt ni pravi zame?

Tudi to je v redu. Pomembno je, da začnete. Tudi to je v redu. Pomembno je, da začnete. Če se s terapevtom ne ujameta, je povsem sprejemljivo, da poiščete drugega terapevta.


V primeru, da vas vaše mentalno zdravje ogroža oz. ljudi okoli vas, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč (telefon 112). Naši psihoterapevti niti Hedepy s.r.o. niso odgovorni za vaše zdravstveno stanje.
VisaMastercardGoogle PayApple PayPayPal