Anksioznost: simptomi, vzroki in kako si pomagati

Anksioznost je občutek notranje napetosti, skrbi ali strahu, ki lahko vpliva na misli, telo in vsakodnevno delovanje. Občasna anksioznost je normalen odziv na negotovost ali obremenitev, težava pa nastane takrat, ko postane dolgotrajna, intenzivna ali začne omejevati vaše življenje. V tem članku boste izvedeli, kaj je anksioznost, kateri so najpogostejši simptomi anksioznosti in kako si lahko pomagate.

Veliko ljudi ob besedi anksioznost išče tudi izraz tesnoba. V praksi se izraza pogosto prekrivata. Ključno vprašanje ni toliko, katero besedo uporabljate, temveč ali vas ti občutki spremljajo pogosto, močno in tako dolgo, da vas izčrpavajo.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je stanje povečane pozornosti in napetosti, pri katerem telo in um delujeta, kot da je nevarnost blizu, tudi kadar neposredne grožnje ni. Človek je lahko ves čas v pričakovanju, da bo šlo nekaj narobe: da bo naredil napako, da ga bodo drugi presojali, da se bo zgodilo nekaj slabega ali da ne bo zmogel obvladati situacije.

Tak odziv je lahko kratkotrajen in celo koristen. Pomaga nam, da se pripravimo na izpit, pomemben pogovor ali drugo zahtevno situacijo. Problem nastane, ko se napetost ne umiri, ko je skrb pretirana glede na okoliščine ali ko telo ostaja v pripravljenosti tudi takrat, ko bi se lahko sprostilo.

Simptomi anksioznosti

Simptomi anksioznosti se lahko kažejo v mislih, telesu in vedenju. Pri nekaterih so v ospredju pretirane skrbi, pri drugih bolj telesni znaki. Pogosto se ti vzorci prepletajo.

Najpogostejši simptomi anksioznosti so:

• stalne ali ponavljajoče se skrbi,
• občutek notranjega nemira ali napetosti,
• razbijanje srca ali pospešen srčni utrip,
• hitro, plitvo ali neprijetno dihanje,
• napetost v mišicah,
• težave s koncentracijo,
• motnje spanja,
• razdražljivost,
• občutek, da morate iz situacije čim prej pobegniti.

Pri anksioznosti je značilno, da se človek težko zares umiri. Tudi ko navzven deluje mirno, je lahko znotraj v stalni pripravljenosti, premleva različne scenarije in se težko odklopi.

Telesni simptomi anksioznosti

Anksioznost ni samo »v glavi«. Ker aktivira živčni sistem, jo pogosto čutimo tudi telesno. Prav telesni simptomi anksioznosti ljudi pogosto prestrašijo, saj imajo občutek, da je z njihovim telesom nekaj resno narobe.

Pogosti telesni simptomi anksioznosti vključujejo:

• pritisk ali stiskanje v prsih,
• cmok v grlu,
• slabost ali nelagodje v želodcu,
• tresenje, potenje ali mravljince,
• omotico,
• občutek težkih nog ali telesne šibkosti,
• napet vrat, ramena ali čeljust,
• utrujenost po dolgotrajni notranji napetosti.

Čeprav so ti simptomi zelo neprijetni, sami po sebi še ne pomenijo nujno telesne bolezni. So pa pomemben signal, da je telo pod obremenitvijo in da je smiselno pogledati širšo sliko.

Razlike med strahom, stresom in anksioznostjo

Strah, stres in anksioznost niso isto, čeprav se lahko prepletajo. Prav ta razlika ljudem pogosto pomaga hitreje prepoznati, kaj se z njimi dogaja.

Če imate občutek, da je vaša glavna težava predvsem preobremenjenost in stalni pritisk, je lahko koristen tudi članek o stresu. Če pa so v ospredju črna pričakovanja, telesni nemir in občutek, da se ne morete umiriti, je verjetneje, da gre za anksioznost.

Zakaj se pojavi anksioznost

Anksioznost navadno nima samo enega vzroka. Pogosto nastane zaradi kombinacije več dejavnikov:

• dolgotrajnega stresa ali preobremenjenosti,
• negotovosti v odnosih, družini ali službi,
• težkih življenjskih izkušenj,
• visoke občutljivosti živčnega sistema,
• pomanjkanja počitka in spanja,
• občutka, da morate biti ves čas pod nadzorom.

Pri nekaterih ljudeh se anksioznost pojavi po težkem obdobju, pri drugih pa raste počasi in neopazno, dokler ne začne vplivati na vsakdanja opravila, odnose ali sposobnost sprostitve.

Kdaj anksioznost postane motnja?

O anksiozni motnji govorimo takrat, ko anksioznost ni več le občasna reakcija, ampak vztrajen in omejujoč vzorec. Pozorni bodite predvsem, če:

• simptomi trajajo tedne ali mesece,
• vas skrbi spremljajo skoraj vsak dan,
• se začnete izogibati določenim situacijam,
• težje spite, delate ali vzdržujete odnose,
• imate občutek, da vas anksioznost vse bolj vodi namesto vas.

To ne pomeni, da je z vami nekaj narobe. Pomeni pa, da si zaslužite podporo in boljše razumevanje tega, kar se vam dogaja.

Vrste anksioznih motenj

Anksioznost se lahko kaže na različne načine.

Generalizirana anksiozna motnja

Pri generalizirani anksiozni motnji je v ospredju stalna skrb. Misli so usmerjene v možne zaplete, telo pa ostaja napeto tudi brez jasnega razloga.

Socialna anksioznost

Socialna anksioznost je povezana s strahom pred presojo drugih. Človek se lahko zelo boji govorjenja pred ljudmi, spoznavanja novih oseb, izpostavljenosti ali celo povsem običajnih socialnih situacij.

Panični napad

Panični napad je nenaden val močnega strahu ali anksioznosti, ki ga pogosto spremljajo zelo intenzivni telesni simptomi: razbijanje srca, občutek dušenja, tresenje, vrtoglavica ali občutek izgube nadzora. Če vas zanima predvsem ta izkušnja, ljudje pogosto iščejo tudi izraz napad tesnobe.

Anksioznost in depresija

Anksioznost se lahko prepleta tudi z depresivnim razpoloženjem. Če se poleg skrbi pojavljajo še brezup, izguba interesa, izčrpanost ali občutek praznine, si preberite tudi članek o depresiji.

Kako si pomagati pri anksioznosti

Ko je anksioznost blaga ali ko jo šele začenjate prepoznavati, lahko pomagajo tudi osnovni koraki:

• upočasnite dihanje in podaljšajte izdih,
• poimenujte, kaj se dogaja v telesu in mislih,
• omejite kofein in druge dejavnike, ki povečujejo napetost,
• poskrbite za spanec, hrano in gibanje,
• zmanjšajte nepotrebno preobremenjenost, kjer je to mogoče,
• zaupajte svoje doživljanje nekomu, ob komer se počutite varno.

Ti koraki niso nadomestilo za strokovno pomoč, lahko pa pomagajo, da hitreje opazite vzorec in živčnemu sistemu omogočite več občutka varnosti.

Želite preveriti, ali ste anksiozni?

Če se v opisanih znakih prepoznate, je lahko koristen tudi hiter spletni test. Tak test sicer ne nadomesti strokovne ocene, lahko pa vam pomaga bolje poimenovati, kaj doživljate, in se lažje odločiti za naslednji korak.

Kdaj poiskati strokovno pomoč

Strokovno pomoč je dobro poiskati, ko anksioznost začne omejevati vaše življenje ali ko imate občutek, da vse več energije porabite samo za to, da zdržite skozi dan. Psihoterapija lahko pomaga razumeti sprožilce, prepoznati ponavljajoče se vzorce in postopno zmanjšati moč anksioznosti.

O podpori razmislite predvsem takrat, ko:

• se simptomi stopnjujejo,
• se pojavljajo panični napadi,
• se zaradi strahu umikate iz odnosov, dela ali šole,
• vas skrbi spremljajo skoraj ves čas,
• imate občutek, da sami ne zmorete več.

Če iščete terapevta, ga lahko najdete tudi na Hedepy.

Kako poteka zdravljenje anksioznosti

Zdravljenje anksioznosti je odvisno od vrste in intenzivnosti težav. Pogosto pomaga psihoterapija, v nekaterih primerih pa tudi posvet s psihiatrom ali zdravnikom. Pomembno je vedeti, da anksioznost ni znak šibkosti. Gre za stanje, ki ga je mogoče razumeti, obvladovati in postopno zmanjševati.

Veliko ljudi predolgo čaka, ker mislijo, da bi morali vse rešiti sami. V resnici je prav pravočasna pomoč pogosto tisto, kar prepreči, da bi anksioznost postala še bolj omejujoča.

Resnična zgodba o klientki z anksioznostjo

Resnične izkušnje pogosto pomagajo razumeti, kako se anksioznost razvija v vsakdanjem življenju. Ta zgodba lepo pokaže, kako močno se lahko tesnoba poveže s samokritičnostjo, strahom pred napako in telesno stisko.

»Moje sanje so bile študij medicine. Ko sem po nekaj letih končno samostojno sprejela svojega prvega pacienta, sem bila živčna in naredila majhno napako. Prisluhnila sem pripombi nadzornega zdravnika in še eni pripombi kolega iz sosednje sobe. Lahko bi šla naprej in se iz tega učila, vendar tega nisem mogla storiti. Prepustila sem se občutku, da se bodo takšne napake zagotovo ponovile in da bom na koncu nekomu ogrozila življenje. K mojim strahovom se je pridružil še občutek stiskanja v prsih in postopoma nisem mogla dokončati niti obveznih vaj. To me je pripeljalo do psihoterapije. Zdaj vem, da neskončno kaznovanje same sebe za napake, ki jih človek naravno naredi, ne pelje nikamor. Učim se biti prijazna do sebe in pozitivneje zreti v prihodnost.«

Takšne zgodbe ne pomenijo, da je izkušnja vseh ljudi enaka. Lahko pa pomagajo začutiti, da anksioznost ni znak osebne šibkosti in da je pomoč smiselna že prej, preden vas stiska povsem preplavi.

Pogosta vprašanja