Stres je bil in bo vedno del našega življenja. Čeprav stres običajno dojemamo negativno, je njegov glavni namen, da nas varuje. Kaj pa, če postane vsestransko prisoten in našemu zdravju povzroča več škode kot koristi? Ignoriranje stresa se ne izplača, boj proti njemu pa prinaša le kratkotrajno olajšanje. Modro je, da mu prisluhnemo in razumemo njegove vzroke. To nam ne bo pomagalo le ublažiti njegovih učinkov na naše zdravje, temveč pogosto tudi spremeniti naš odnos do samega sebe.
Stres je naraven odziv človeka, ki se znajde v nevarnosti. Takšna reakcija poteka tako na duševni (občutek vznemirjenja) kot na telesni ravni (pospešeno dihanje in srčni utrip, pretok krvi v mišice) in nas lahko reši v resnični nevarnosti.
Situacij, v katerih je ogroženo naše življenje, je dandanes malo, vendar se v vsakdanjem življenju soočamo s številnimi izzivi in se znajdemo pod pritiskom. In tudi to lahko naše telo zazna kot grožnjo.
Stresna situacija, ki traja predolgo ali se pogosto ponavlja, postane problematična. Izčrpava telo. V tem kontekstu govorimo o dolgotrajnem ali kroničnem stresu.
Nezaželen stres nizke intenzivnosti, distres, lahko telesu povzroči precejšnje težave. Sčasoma se kopiči in se lahko razvije v kronični stres, ki povzroča neprijetne duševne ali telesne simptome. Povzročijo ga lahko družbeni pritiski na posameznikovo uspešnost, stres v šoli ali službi, opravljanje stvari v zadnjem trenutku, negotovost v odnosih ali strah za bližnje.
Pozitivni stres se imenuje eustres. Eustres ne škoduje, prav nasprotno – optimalna raven stresa deluje kot ustvarjalna in motivacijska sila. Kadar stresorje razumemo kot priložnost ali izziv, ki ga lahko uspešno premagamo, izzovejo prijetne občutke.
Morda se zdi težko ločiti med pozitivnim in negativnim stresom, vendar vam bo opazovanje svojega telesa pri tem pomagalo. Če pri sebi opazite znake stresa, na primer slabše spanje ali prebavne težave, gre za nezdrav stres.
Običajni vsakodnevni stres bi moral po prenehanju stresne situacije naravno popustiti. Vendar pa je kronični stres tisti, ki traja dlje časa in lahko povzroči zdravstvene zaplete.
Ko naletimo na nevarnost, na primer na velikega lajajočega psa, naš hipotalamus, majhno, a pomembno področje v možganih, sproži telesni alarmni sistem. Ta sistem spodbudi naše nadledvične žleze k sproščanju hormonov, vključno z adrenalinom in kortizolom.
Adrenalin poveča srčni utrip in krvni tlak ter poveča zaloge energije. Kortizol, glavni stresni hormon, poveča količino sladkorjev v krvi in tako zagotovi razpoložljivost snovi, ki popravljajo tkiva.
Ko zaznana grožnja mine, se raven hormonov normalizira. Raven adrenalina in kortizola se zniža, srčni utrip in krvni tlak se vrneta v stanje mirovanja, drugi sistemi pa začnejo delovati normalno.
Če pa so stresorji stalno prisotni in se nenehno počutite ogrožene, je odziv “boj ali beg” še naprej vklopljen.
Dolgotrajno aktiviranje sistema odzivanja na stres in posledično prekomerna izpostavljenost kortizolu in drugim stresnim hormonom lahko zmoti številne procese v našem telesu. Zaradi tega smo izpostavljeni večjemu tveganju za zdravstvene zaplete.
Zato je tako pomembno, da se naučimo zdravih načinov spoprijemanja z življenjskimi stresorji.
Večina ljudi vsakodnevno doživlja stres, vendar ga vsakdo doživlja drugače in se nanj drugače odziva. Zato so tudi posledice, ki jih pusti na našem zdravju, če traja predolgo ali je preveč intenziven, individualne.
Poleg duševne tesnobe se stres zelo pogosto kaže tudi psihosomatsko, tj. na našem telesu. Najpogostejši zapleti so srčno-žilne in prebavne težave. Pogoste so tudi kožne bolezni, spolne in reproduktivne težave, nespečnost in izpadanje las.
Možne telesne manifestacije stresa:
Raziskave in klinična praksa to povezavo potrjujejo. V nasprotju s kratkoročnim stresom, ki trebušno slinavko običajno zaščiti pred vnetjem, je dolgotrajni stres nevaren. Trebušno slinavko prežema gosta mreža živcev, ki so občutljivi na hormone, ki jih telo proizvaja zaradi stresa. To povečuje tveganje za vnetje.
Če že trpite zaradi stresa in iščete načine, kako se ga znebiti, vam priporočamo, da se posvetite tako telesu kot umu.
Stresni dogodki so del življenja. Morda pa svojega trenutnega položaja ne boste mogli spremeniti. Lahko pa sprejmete ukrepe za obvladovanje vpliva, ki ga imajo ti dogodki na vas.
Če si resnično želite biti dosledni, je optimalna rešitev, da se obrnete na strokovnjaka, psihoterapevta ali coacha.
Tehnike, osredotočene na telo, vključujejo dihanje – veliko ljudi ugotavlja, da dihajo preveč površno ali da ne uporabljajo celotnega prostora prsnega koša in trebuha. Poskusite lahko s kakšno obliko sproščanja ali se osredotočite na gibanje. Delo z umom je običajno zapleteno in dolgotrajno, vendar ga lahko začnemo na primer z eno uro na dan, ki jo namenimo sebi.
Strategije za obvladovanje stresa vključujejo:
Izogibajte se nezdravim načinom spopadanja s stresom, kot so prenajedanje, uživanje alkohola, tobaka ali drugih snovi. Če vas skrbi, da ste v stresnih situacijah morda nagnjeni k temu, se posvetujte z zdravnikom.
Vaša nagrada za učenje obvladovanja stresa bodo večji duševni mir, boljši odnosi, zdravje in splošna kakovost življenja.
Glede na študije lahko visoka raven stresa v nosečnosti vpliva tudi na razvoj zarodka in povzroči prezgodnji porod. Zato je zelo pomembno, da bodoče matere vedo, kako obvladovati stres. Priporočljivo je, da se med nosečnostjo dovolj sprostite in se v primeru kakršnihkoli neprijetnih psihičnih stanj posvetujete s strokovnjakom.
Terapija nam omogoča, da upočasnimo in se osredotočimo na prave vzroke stresa, ki so pogosto skriti v vrtincu vsakodnevnih obveznosti. Pomaga nam, da jih poimenujemo in spremenimo nekatere svoje vedenjske vzorce, da lahko ostanemo mirni.
Prednost online terapije je njena hitra dostopnost v zahtevnih situacijah, v katerih je terapevt lahko dobrodošel vodnik.
Za preprečevanje stresa veljajo vsi znani nasveti za zdrav način življenja – uravnotežena prehrana, gibanje in dovolj spanja. Če pa želite narediti nekaj več zase, upočasnite gibanje in se zavedajte vsega, kar počnete, razmišljate in doživljate. Stres nas dohiteva vedno, ko smo preveč oddaljeni od sebe.
Tudi dejstvo, da so nas okoliščine prisilile v spopadanje s stresom, lahko vzamemo kot izziv. Kot priložnost, da se naučimo nekaj o sebi in se naučimo, kako upočasniti, imeti več časa zase in kako ta čas čim bolje izkoristiti.