Odlašanje
Ali odlašate z delom? Verjetno niste edini. Dejansko velik del prebivalstva svoje naloge prelaga v nedogled. To izogibajoče vedenje prinaša takojšnje olajšanje, po drugi strani pa strožjo kazen v obliki stresa ali celo občutka krivde. Privoščimo si oboje, tako svojega notranjega otroka kot svojega notranjega starša. Kako torej delati s tema dvema glasovoma v naših glavah in pravilno oceniti svoje zmogljivosti, če si na svoja ramena nalagamo vse več odgovornosti?
Kaj je odlašanje?
Odlašanje pomeni odlaganje opravljanja nalog in odgovornosti. Morda ga poznate tudi vi, saj je precej pogost. Izkazalo se je, da se je s tem občutkom, ki je vse prej kot prijeten, v življenju srečala že do polovica prebivalstva. Odlašanje pogosto spremljajo občutki krivde, stresa in tesnobe.
Kakšna je razlika med lenobo in odlašanjem?
Lenoba je stanje, v katerem je oseba po naravi zadovoljna. Nima želje, da bi tak način življenja spremenila, zato je ne spremlja tesnoba, da bomo naredili nekaj drugače, kot bi morali. Po drugi strani se odlašanje pojavlja pri ljudeh, ki so običajno produktivni, vendar so pogosto tudi preobremenjeni s številnimi nalogami. Odlašanje je tako v bistvu neprijetno stanje, ki ga je treba izkusiti.
Kateri so vzroki za odlašanje?
Odlašanje je sodobni pojav v katerem je na eni strani ogromna količina informacij, na drugi pa velike zahteve glede uspešnosti ljudi. To povečuje zahteve po človeški disciplini in veščinah, kot sta določanje prednostnih nalog ali načrtovanje časa. Prav pomanjkanje teh spretnosti prispeva k odlašanju. Kar zadeva osebnostne zahteve, lahko na primer govorimo o zmanjšani sposobnosti obvladovanja kritične stopnje frustracije. Takšna oseba se raje izogne določenemu vedenju, če je to zanjo preprosto preveč.
Kako se boriti proti odlašanju?
Preizkušeni način boja proti odlašanju je, da se osredotočite na upravljanje časa in določanje prednostnih nalog. Kaj moram narediti zdaj in kaj lahko počaka do naslednjega tedna? Dobro je tudi razdeliti velike projekte na manjše dele. Kar naenkrat se znebimo strahu, da ne vemo, kje začeti. Pomagalo bo tudi, če bomo svoje roke dodelili podciljem. Urnik morda ne bo strog, vendar nas bo gnal naprej.
Ni nujno, da ste pri odlašanju sami. Lahko združite moči z osebnim trenerjem ali terapevtom, ki bo z vami reševal vaš režim prek spleta.
Ali je odlašanje bolezen?
Odlašanje ni bolezen. V blažji obliki, lahko z malo dobre volje zmorete sami. Če pa traja dlje časa, se z njo poveča tudi raven stresa. Posledično se lahko pojavi tesnoba ali druge somatske težave. Človek se lahko sooči tudi s posledicami, kot so kazni zaradi zamude pri plačilu kazni ali druge sankcije.
Če se v vašem življenju že vrti začaran krog odlašanja in strahu pred posledicami, se z njim ne soočajte sami. Če vsega ne želite zaupati ljubljeni osebi, je lahko psihoterapevt v tem primeru idealen partner za vas. V tem primeru bo dovolj kratkotrajna terapija ali celo ena sama terapija, ki vam bo pomagala v akutni fazi.
Kako mi bo psihoterapija pomagala pri odlašanju?
Psihoterapevt vam bo pomagal vzpostaviti stik z vašim “notranjim otrokom”, ki se rad izogiba dolžnostim. S psihoterapijo boste ugotovili, kaj potrebuje, da se ne bo zgražal pred nalogami, in če se bo, da boste vedeli, zakaj. Če imate raje strukturo kot raziskovanje in iskanje vzrokov, vam psihoterapija ponuja orodja za učinkovito načrtovanje časa. Pomagala vam bo tudi aktivirati svoje sposobnosti, ki jih boste uporabili za obvladovanje vseh drugih odgovornosti, s katerimi se boste srečevali v življenju.
Še zadnja opomba: znebiti se odlašanja ne pomeni povečati delovno obremenitev in biti še bolj produktiven. Nasprotno, gre za vzpostavitev ravnovesja, ki je verjetno izginilo iz naših življenj.
Resnična zgodba stranke in kako ji je terapija pomagala
“Mojo prvo psihoterapijo je organizirala moja mama. Pravi, da ne more več gledati, kako ves čas sedim doma, ne grem nikamor ali pa ne spim cele noči, kako dohitevam šolo in delo, vse v zadnjem trenutku. Vedno mi je vse uspelo, v šoli nisem preveč uživala, a mi je uspelo, v službi pa so bili nad mano celo navdušeni. Toda vedno bolj se mi je zdelo, da mi življenje teče skozi prste. Prijateljem sem zavidala njihove hobije, potovanja in nove prijateljice. Prišla sem na sestanek k psihoterapevtu, nisem imela česa izgubiti, samo padla sem na kavč in se pridružila klicu. Že takrat, po prvi uri, sem začutila nepopisno olajšanje. To, da se lahko zaupaš drugi osebi, da te razume in ne obsoja, je terapija sama po sebi. S terapevtko sva se osredotočili na to, kako si organiziram čas in kako vem, kaj mi daje energijo in kaj mi jo vzame. Na moje presenečenje mi je najbolj pomagalo, da sem se naučila načrtovati svoj prosti čas. Kot zamah s čarobno paličico me je zapustila želja po odlaganju. Nasprotno, veselila sem se tistega, kar me je čakalo.”Razmišljate o terapiji?
Kaj je psihoterapija in komu je namenjena?
Moja prva terapija: kako se pripraviti in kaj pričakovati
Ali spletna terapija res deluje? Ali ni boljša osebna terapija?
Kaj je psihoterapija in komu je namenjena?
Moja prva terapija: kako se pripraviti in kaj pričakovati
Ali spletna terapija res deluje? Ali ni boljša osebna terapija?
Morda vas zanima
