Morda čutite, da v vašem življenju nekaj manjka. Morda se vam vedno znova dogajajo iste stvari, in se sprašujete, zakaj. Morda imate vprašanja, na katera ne poznate odgovorov, čeprav jih resnično iščete. Za vse ostale “morda” ni potrebno, da ste sami. Psihoterapija vam je na voljo, ne glede na to, ali se spopadate z določenim izzivom ali pa si preprosto želite izboljšati svoje splošno počutje.

Ste se kdaj počutili neprijetno na zabavi, obkroženi z ljudmi? Ste težko dihali in iskali razlog, da bi čim prej odšli? Ste se kdaj odpravili na sestanek več ur prej, ker vas je skrbelo, da se bo med potjo kaj zgodilo in ne boste prišli pravočasno? Ste se kdaj tako zelo obremenjevali s prihodnostjo, da ste popolnoma pozabili živeti v sedanjosti? Tako je lahko videti tesnoba. Manifestacije tesnobe za ljudi niso čustveno prijetne – kdo bi užival v občutku strahu in skrbi, kaj se bo zgodilo ali kaj bi se lahko zgodilo? Tesnoba je statistično najpogostejša duševna bolezen, s tem občutkom se vsakodnevno spopada veliko ljudi. Dobra novica je, da lahko terapija zelo hitro ublaži anksiozne motnje.

Sindrom izgorelosti, tako kot druge bolezni, pride nepovabljen. Pojavi se pri ljudeh, ki porabijo vso svojo energijo za dobro drugih in pri perfekcionistih, ki imajo visoka merila in enako visoka pričakovanja. Sindrom izgorelosti je prisoten tudi pri tistih, ki želijo le dobro opraviti svoje delo, a se še niso naučili prositi za pomoč. V preteklosti je sindrom izgorelosti prizadel predvsem menedžerje iz velikih podjetij. Zaradi vse večjih zahtev po uspešnosti pa se pojavlja tudi pri mladih, na primer pri študentih. Po statističnih podatkih Psihiatrične klinike medicinske fakultete Karlove univerze približno 20 % češkega prebivalstva kaže intenzivnejše simptome sindroma izgorelosti. Izgorelost je posledica izgube ravnovesja v življenju, ki jo povzroči pretiran poudarek na delovne obveznosti in dosežke. Če to velja za vas, za trenutek odložite svoje obveznosti in se postavite na prvo mesto.

Ne skrbite. Ne glede na to, ali za ozdravitev depresije potrebujete le delno spremembo življenjskega sloga, premislek o svojem običajnem načinu razmišljanja ali potovanje v globine duše, je depresija ena izmed najbolj ozdravljivih duševnih bolezni.

Odnosi so bili, so in bodo pomemben del naših življenj. Kvalitetni odnosi imajo blagodejni vpliv na naše zdravje, krepijo naš imunski sistem in zmanjšujejo negativne učinke stresa. Preprosto povedano, imajo ogromen delež pri našem vsesplošnem zadovoljstvu v življenju. Ravno zato je pomembno, da znamo skrbeti za naše odnose in spoznati, kdaj v njih ne zmoremo več reševati težav sami. Psihoterapija, bodisi individualna ali partnerska, nam lahko pomaga razvijati naše sposobnosti povezovanja z drugimi ter tako okrepiti naše veščine v partnerstvu, družini ali na delovnem mestu.

Stres je bil in bo vedno del našega življenja. Čeprav stres običajno dojemamo negativno, je njegov glavni namen, da nas varuje. Kaj pa, če postane vsestransko prisoten in našemu zdravju povzroča več škode kot koristi? Ignoriranje stresa se ne izplača, boj proti njemu pa prinaša le kratkotrajno olajšanje. Modro je, da mu prisluhnemo in razumemo njegove vzroke. To nam ne bo pomagalo le ublažiti njegovih učinkov na naše zdravje, temveč pogosto tudi spremeniti naš odnos do samega sebe.

Če razmišljate o psihoterapiji, jo je vsekakor vredno preizkusiti. Psihoterapija ni nujno zadnja možnost v kriznih situacijah, prav tako ne služi le tistim, ki se soočajo z resnejšimi težavami z duševnim zdravjem. Primerna je za vsakogar, ki želi delati na sebi in se bolje razumeti.

Pred prvo terapijo je običajno, da se vam porajajo vprašanja. Potreben je pogum, da neznancu zaupate svoje osebne težave. Ker je najtežje narediti prvi korak, smo zbrali vse, kar vas morda zanima o prvem terapevtskem srečanju, da bi vam ta prvi korak čim bolj olajšali.

Študije so pokazale, da je spletna terapija enako učinkovita kot osebna terapija. Stranke menijo, da je to praktičen način dostopa do psihoterapevtske pomoči, saj ima več prednosti.

Zaenkrat ta možnost še žal ni mogoča, vendar pospešeno delamo na tem, da bo terapija dostopna vsem.

Vsak dan govorimo o svojih romantičnih ali družinskih odnosih, kaj pa o odnosu s terapevtom? Če ste na terapiji, je temu vsekakor vredno posvetiti pozornost. Kajti on ali ona pomembno vpliva na uspešnost vaše poti do psihološkega dobrega počutja. Preberite več o tem, kako ugotoviti, ali je vaš terapevt pravi za vas in kaj storiti, če se stvari ne obnesejo že prvič.

Naši standardi preverjanja psihoterapevtov, ki se pridružijo platformi Hedepy, temeljijo na merilih strokovnih organizacij: Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (SZPS), in Evropsko združenje za psihoterapijo (EAP).

Navzven se morda zdi, da smo mirni in da nihče ničesar ne opazi. A znotraj vse vre. Želimo si, da ne bi bili sami s svojimi občutki, da bi se lahko nekomu zaupali. A kako povedati nekaj tako težkega, ko nihče nima pojma? Zato raje molčimo. A dlje kot to zadržujemo v sebi, bolj nas oddaljuje od ljudi, do katerih nam je mar.

Verjetno ste že slišali, da ima naše otroštvo velik vpliv na kasnejše odnose. Morda ste na družbenih omrežjih zasledili izraz »daddy/mommy issues«, ali pa vam je prijateljica zaupala, da zaradi otroške travme težko najde zdrav odnos. Ampak ali res tako močno vpliva na nas? Otroštvo je bilo tako dolgo časa nazaj!

To bom naredil/a popoldne. Oh, je že popoldne, zdaj se ne splača začenjati. Bom začel/a zjutraj. Ampak zjutraj najprej preverite e-pošto. In potem moraš še pospraviti.