Motnje hranjenja: znaki in pomoč

Motnje hranjenja: kako jih prepoznati in zdraviti

Motnje hranjenja so resne duševne motnje, ki pomembno vplivajo na telesno, čustveno in socialno zdravje ter zahtevajo zgodnje, strokovno ukrepanje. Najbolj podprte terapije vključujejo kognitivno‑vedenjsko terapijo, družinsko zdravljenje za mladostnike in interpersonalno psihoterapijo.

Vrste motenj hranjenja

Motnje prehranjevanja tvorijo razmeroma širok diagnostični spekter. Zanje je značilno patološko vedenje, povezano s hrano in dojemanjem lastnega telesa. Motnje hranjenja pa niso le zavračanje hrane, temveč kompleksen nabor vedenj in doživljanja, ki so lahko na zunaj komaj opazni. Pogosto se skrivajo za navidez običajnimi navadami, zato jih je brez pozornosti težko prepoznati. Spodaj so najpogostejše oblike.

• Anoreksija nervoza – vztrajno in namerno omejevanje vnosa hrane, včasih tudi stradanje, pogosto ob izrazito izkrivljeni telesni podobi. Tudi ob zelo nizki teži se posameznik lahko dojema kot »preveč« ali »ne dovolj« vitk.
• Bulimija nervoza– ponavljajoče epizode nenadzorovanega prenajedanja, ki jim pogosto sledijo krivda in kompenzacijska vedenja, kot so izzvano bruhanje, pretirano stradanje ali zloraba odvajal.
• Motnja prenajedanja (kompulzivno prenajedanje) – ponavljajoče epizode izgube nadzora nad hranjenjem, ki jih spremljajo občutki sramu, krivde in neuspeha, vendar brez rednih kompenzacijskih vedenj, kot sta bruhanje ali uporaba odvajal.
• Ortoreksija – čeprav ni uradno opredeljena kot diagnostična motnja, opisuje nezdravo obsedenost z »čisto« ali »idealno« prehrano. Posledica je pogosto izključevanje celih skupin živil, kar lahko vodi do pomanjkanja hranil in socialnih omejitev.
• Bigoreksija (mišična dismorfija) – prav tako ni uradna motnja hranjenja, vendar zajema močno izkrivljeno telesno samopodobo, zlasti pri moških, ki se dojemajo kot premalo mišičasti. Pogosta sta pretirana vadba in v nekaterih primerih uporaba anabolnih steroidov, kar lahko resno ogrozi zdravje.

Kaj vpliva na bulimijo, anoreksijo in hranjenje z izgubo nadzora?

Pogosto motnja hranjenja ni vzrok, temveč le posledica drugega strahu, tesnobe ali nezadovoljstva. Osebe z motnjo hranjenja so veliko bolj ogrožene zaradi depresije, tesnobe, samomorilnega vedenja itd. Motnja hranjenja je lahko povezana z duševnimi težavami: depresijo, izgubo smisla, obžalovanjem, razdražljivostjo, pomanjkanjem koncentracije, vrtoglavico, strahom pred pridobivanjem telesne teže, samospoštovanjem, izgubo zanimanja za okolico, utrujenostjo itd. Motnja hranjenja ne vpliva le na psiho, ampak je žal pogosto povezana tudi s telesnimi težavami: izguba menstruacije in poznejše težave s plodnostjo, lahke modrice, nizek krvni tlak, redčenje las itd. Nenazadnje se lahko pojavijo tudi socialne težave: socialna izolacija, postopna izguba zanimanja za hobije, prijatelje ali nezmožnost biti sam.

Ali je motnje hranjenja (bulimija, anoreksija itd.) sploh mogoče ozdraviti?

Da, zdravljenje motenj hranjenja je mogoče! Motnje hranjenja se pogosto razvijajo postopno, zato je prepoznavanje zgodnjih znakov pomembno za boljši izid zdravljenja. Identificiramo prepričanja in stališča bolnika o hrani, ki jih dojema kot pravilna in mu pomagamo razviti bolj zdrav odnos do prehranjevanja na način, ki mu bo ustrezal. Premagovanje motenj hranjenja zahteva spremembo ustaljenih vzorcev vedenja in miselnosti, za kar so potrebni volja, potrpežljivost, ljubezen in nenazadnje nekdo, ki nam pri tem pomaga.

Kognitivno‑vedenjska terapija, je ena izmed najučinkovitejših psiholoških obravnav za motnje hranjenja pri odraslih in mladostnikih. Pri bulimiji in motnji prenajedanja kognitivno-vedenjska terapija pogosto hitreje zmanjša prenajedanje in kompenzacijska vedenja kot interpersonalna psihoterapija v času zdravljenja, medtem ko se razlike na daljši rok izenačijo, kar podpira vključitev obeh pristopov glede na potrebe posameznika. Skupno izhodišče vseh teh pristopov je ciljno delo na precenjevanju telesne teže in oblike, prepoznavanju sprožilcev, strukturiranem samoopazovanju ter uvajanju vedenjskih sprememb, kar vodi do trajnejšega obvladovanja simptomov in izboljšanja funkcioniranja

Kaj naj storim, če trpim za anoreksijo nervozo ali bulimijo nervozo (ali kdo v moji okolici)?

Pomembno se je zavedati, da so motnje hranjenja manifestacija duševne bolezni in posledica notranje tesnobe, strahu in globljih psiholoških težav. Če trpite za katero od oblik motenj hranjenja, vam priporočamo, da poiščete strokovno pomoč. Pomaga vam lahko psihoterapevt, ki vam bo prisluhnil, vas spremljal in vam pomagal do večjega zadovoljstva.

Če nekdo od vaših bližnjih trpi za to boleznijo, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako pristopiti k tej osebi:

1. Poskrbite za osebo, ne za motnjo.
2. Ne silite je k prehranjevanju, temveč raje odvrnite pozornost od hrane same. Bodite potrpežljivi.
3. Ne dajajte nezaželenih nasvetov.
4. Izogibajte se kakršnim koli ocenam, povezanim s telesom.
5. Ne iščite vzroka, temveč raje rešitev.

Kako lahko psihoterapija pomaga pri motnjah hranjenja?

Psihoterapija velja za eno najboljših metod zdravljenja motenj hranjenja. Pomaga ugotoviti, zakaj se je pri določeni osebi razvila bolezen oziroma zakaj ima težave s hrano, razumeti, kaj osebo obvladuje, spremeniti njen odnos in najti strategijo, ki vodi k večjemu zadovoljstvu klienta.

Ali je spletna terapija primerna za motnje hranjenja?

Osebe z motnjo hranjenja se svoje bolezni pogosto sramujejo, zato je lahko spletna psihoterapija koristen medij. Stranke se ponavadi ne bojijo biti popolnoma iskrene. Poleg tega lahko poiščete strokovnjaka, ki je specializiran neposredno za motnje hranjenja, in se obrnete nanj, ne glede na to, kje se nahajate.