Motivacija

Kaj je motivacija?

Motivacija je kompleksen duševni proces, ki naša dejanja podpira ali ovira pri doseganju željenih ciljev. Motivacija je lahko notranja, ki temelji na naših lastnih potrebah (npr. razvoj, spoznavanje, samouresničevanje), in zunanja, ki prihaja od zunaj. Motivacija je lahko pozitivna (dobimo nagrado) ali negativna (izognemo se nečemu neprijetnemu).

Kako okrepiti motivacijo za učenje?

Pomembno je, da se zavedate cilja in se spomnite, zakaj se učite. Vizualizacija cilja, bodisi diplome bodisi obvladovanja katerekoli stvari, ki se jo učite,  vam lahko da močno motivacijo. Prav tako si je treba postaviti delne, dosegljive cilje in si določiti majhno nagrado (npr.  skodelico kave ali sprehod) za dosego le-teh. Nekaterim bo pomagalo tudi, če si bodo določil redne ure učenja in jih vpisali v koledar.

Kako pridobiti motivacijo za delo?

Najprej pomislite na svoje delo. Ali v njem še vedno uživate? Ali je za vas smiselno? Ali se učite kaj novega? Ali ste za to primerno nagrajeni? Se pri tem dobro počutite? Ali lahko delo opravite v razumnem času? Ali imate dovolj počitka? Poskusite spremeniti ali dopolniti tisto, kar vam ne ustreza. Če to ne pomaga, je verjetno čas, da zamenjate službo. Priporočljivo je, da se o svojem položaju posvetujete s strokovnjakom

Kako spodbujati motivacijo za delo in učenje?

Ko izgubimo motivacijo za delo ali učenje,  se soočamo s pomanjkanjem volje za nadaljevanje. Naloge se nam zdijo težke, počutimo se utrujene, ne moremo se izogniti odlašanju. Takrat je pomembno, da se zavedamo, zakaj stvar sploh počnemo, kakšen je njen cilj ali smisel. Tudi če se nam zdijo določena dela dolgočasna in naporna, so nepogrešljiv del poti do končnega cilja, podobno kot je opravljanje zahtevnega izpita ključnega pomena za uspešno zaključitev študija. Predstavljajte si zadovoljstvo ob dosežku cilja, vživite se v tiste občutke, ki jih boste doživeli ob zaključku dela. Priporočljivo je tudi, da delo ali študij razdelite na manjše enote in se po njihovem zaključku nagradite, na primer s sprehodom ali kavo. Pomembno je, da načrtujete počitek in odmore. Pri dolgotrajnejših težavah z delovno motivacijo je smotrno razmišljati tudi o delu kot takem.

• Ali v njem vsaj malo uživate?
• Ali je za vas smiselno?
• Ali se učite kaj novega?
• Ali ste za to primerno nagrajeni?
• Ali se ob tem dobro počutite?
• Ali ga lahko opravite v razumnem času?
• Ali imate dovolj počitka?

Poskusite spremeniti tisto, kar vam ne ustreza. Pogovorite se o možnosti spremembe opisa dela, opravljanju zahtevnejših nalog ali prilagoditvi delovnega časa. Če to ne pomaga, razmislite o zamenjavi delovnega mesta. Tudi med študijem si je dobro zastaviti podobna vprašanja. Mnogi se odločijo za določen študij na podlagi zunanjih dejavnikov, kot so želje staršev, a kasneje ugotovijo, da jim študij ni všeč ali da nimajo ustreznih predispozicij za uspeh.

Koristno je uporabiti pomoč strokovnjaka, ki vam bo pomagal postaviti prava vprašanja.

Kako ponovno najti motivacijo?

Pogosto izgubimo motivacijo, ko se kljub velikemu trudu cilj zdi nedosegljiv, še posebej pri dolgoročnih projektih in nalogah. Svoj projekt, pa naj bo to delo, hujšanje ali tek na maraton, razdelite na manjše, lažje dosegljive enote in se z njimi redno ukvarjajte. Spomnite se, zakaj to počnete, kakšen je vaš cilj. Vprašajte se tudi, zakaj je cilj zdaj za vas osebno pomemben in ali je to res vaš cilj. Psihoterapija je lahko koristna tudi zato, ker nam pomaga razkriti, kaj nas v resnici motivira.

Kako ravnati ob izgubi življenjske motivacije?

Izguba življenjske motivacije je pogosto posledica druge pomembne izgube v življenju, kot je izguba partnerja, otroka, službe ali zdravja, kar spremeni naše vsakdanje življenje. Najprej se je treba s to izgubo spoprijeti oziroma jo "odžalovati". Pri tem je lahko zelo koristna psihoterapija, ki pomaga sprejeti izgubo. Obravnava lahko tudi občutke krivde, ki se lahko pojavijo v takšnih situacijah. Nato je primerno poiskati druge vire motivacije in življenjske energije, včasih tudi nov smisel življenja. Tudi v takšnih primerih je psihoterapija smiselna, saj  terapevt skupaj s klientom poišče možnosti nadaljnjih sprememb in ga podpira pri postopnem uresničevanju teh sprememb.  Izguba življenjske motivacije je lahko povezana tudi z depresijo, v resnejših primerih pa se priporoča uporaba antidepresivov.