Prijaznost in njen vpliv na zdravje: zakaj biti prijazni do sebe in drugih – in kako to narediti

To ti zelo pristaja. Pokaži, pomagam ti lahko. Kako se danes počutiš? Vau, uspelo ti je!

Lahko že tako majhna gesta izboljša vaš dan? In to ne le, ko prejmete prijazne besede, temveč tudi, ko ste sami prijazni. Nasmehnete se nekomu na avtobusu, kupite rožo prijatelju ...

To ni naključje. Raziskave kažejo, da se v družbi prijaznosti počutimo bolje. Ima dokazan vpliv na naše zdravje – tako duševno kot telesno.

Kako lahko to lastnost razvijete pri sebi in se morda naučite biti še prijaznejši? In kje je meja med prijaznostjo in pretiranim ugajanjem drugim? Preberite nasvete psihoterapevtov.

Kaj je prijaznost? Ni sinonim za empatijo ali vljudnost

Čeprav so dejansko besede povezane. Prijazna oseba je pogosto tudi zelo empatična in vljudna.

Prijaznost je prijetno in dobronamerno vedenje, pri katerem ničesar ne pričakujete v zameno. Dobro delo, nasmeh, pozornost, velikodušnost, nežnost, iskreno zanimanje za druge – vse to spada pod prijaznost. Biti prijazni pomeni biti topli, pozorni in odprti – do drugih in do sebe.

Empatija je povezana s prijaznostjo, saj gre za sposobnost, da začutimo občutke drugih, kot bi bili naši lastni.

Vljudnost pa pomeni družbeno sprejemljivo vedenje, ki upošteva druge. Prijaznost gre korak dlje – ne želi le, da ne bi prizadeli, temveč da bi razveselili.

Prijaznost ima dokazan vpliv na duševno in telesno zdravje

Dobra gesta ne rabi biti na naslovnici časopisa, da bi imela učinek.

Po številnih raziskavah, tudi po eni s Harvarda, že najmanjše dejanje prijaznosti aktivira pomembne hormone sreče – ti pa neposredno vplivajo na naše zdravje. Ne glede na to, ali je nekdo prijazen do vas ali vi do njega.

• Oksitocin je hormon ljubezni, ki se sprosti tudi, ko je nekdo prijazen do nas. Pomaga nam čutiti povezanost z ljudmi, zaupanje, občutek varnosti in miru.
• Za vsako dobro dejanje nas možgani nagradijo z dopaminom in serotoninom – zato se počutite tako prijetno, ko nekoga nasmejite ali mu podarite nekaj lepega. Ti hormoni sreče nas napolnijo z občutkom evforije in miru. In to je lahko celo malo zasvojljivo!

Ko ta koktajl hormonov preplavi možgane, se telo odzove tudi fizično. Naš živčni sistem se umiri, raven stresnega hormona kortizola se zniža, krvne žile pa se razširijo. Tudi na videz preprosta dejanja prijaznosti prispevajo k številnim koristim za zdravje:

• spodbujajo dolgoživost,
• znižujejo krvni tlak,
• izboljšujejo regeneracijo telesa,
• pomagajo pri vnetjih,
• krepijo imunski sistem,
• povečujejo občutek sreče in zadovoljstva,
• zmanjšujejo stres in tesnobo,
• krepijo odnose in izboljšujejo psihološko odpornost.

Poleg tega je prijaznost zelo nalezljiva in lahko hitro spremeni vzdušje v skupini. Tisti, ki prejmejo prijazno gesto, jo pogosto z veseljem prenesejo naprej. Že nekaj prijaznih besed lahko sproži verigo dobrih dejanj.

Nasprotje prijaznosti – in kako se ne pustiti preplaviti negativnosti

Nasprotje prijaznosti so krutost, brezčutnost, skopost ali brezbrižnost.

Morda se vam zdi, da je takšnega vedenja v zadnjem času vse več in da prijaznost izginja. Družbena omrežja imajo pri tem veliko vlogo, saj krutost pogosto naredijo bolj vidno. A to še ne pomeni, da prevzema svet.

Ne dovolite, da vas to posrka vase. Če ste bolj občutljivi in vas takšne stvari prizadenejo, si lahko pomagate z nekaj nasveti, kako ravnati s svojo občutljivostjo in ne dopustiti, da vas preplavi. In če vas kdaj žalosti krutost do narave, vam bo pomagal tudi naš članek o podnebni žalosti.

Ne skrbite – prijaznost ne bo nikoli izginila s sveta. Le poiskati jo je treba na pravih mestih. Namesto branja komentarjev na Facebooku si oglejte kakšen prijeten dokumentarec. Ali pa se pridružite širjenju prijaznosti tudi sami. Imamo nekaj nasvetov, kako lahko to storite.

Kako biti prijazni: 9 nasvetov psihoterapevtov, kako širiti prijaznost

Ste vedeli, da je prijaznost spretnost, ki jo lahko vadite? Ni vam treba takoj polovico plače nameniti v dobrodelne namene. Že majhno dejanje lahko polepša dan – vam in drugim. Tukaj je nekaj nasvetov terapevtov, kako lahko prijaznost postane navada in del vašega vsakdana.

1. Poskusite pogosteje izreči prijazne misli

Vau, sodelavka ima res lep pulover. Ta predstavitev je bila odlična. Mmm, to kosilo je res okusno.

Takšne misli se vam gotovo porodijo večkrat na dan. A koliko jih ostane le v vaši glavi? Poskusite jih pogosteje izreči naglas – ko začutite, da nekoga res imate radi, mu to povejte. Če vam je všeč, kako je kdo oblečen, ga pohvalite. Tudi majhne besede lahko močno izboljšajo razpoloženje – vaše in sogovornikovo.

2. Poslušajte z iskrenim zanimanjem

Prijaznost ni le v besedah ali dejanjih, temveč tudi v pozornosti. Ko vam nekdo nekaj pripoveduje, pokaže zabaven video ali se zaupa s težko izkušnjo – poskusite res poslušati in se vživeti v njegovo zgodbo.

Odložite telefon, postavljajte vprašanja, ponudite objem ali vprašajte, kako lahko pomagate. Izogibajte se temu, da bi pogovor preusmerili nase – ni vam treba takoj povedati podobne zgodbe iz svojega življenja.

3. Vadite empatijo

Včasih imate morda občutek, da ne razumete, kaj drugi mislijo ali čutijo. A tudi empatija se da razvijati. Poskusite si predstavljati, kako bi se vi počutili v podobni situaciji. In če vam to ne pomaga, to še ne pomeni, da niste empatični – vsakdo ima svoje izkušnje, vrednote in občutljivosti. Pomembno je iskreno zanimanje za razumevanje druge osebe, ne pa, koliko vas njihova zgodba čustveno gane.

4. Osredotočite se tudi na svoje občutke

Če imate težave z razumevanjem čustev drugih, začnite pri sebi. Kdaj ste nazadnje občutili žalost, veselje ali strah? Ko opazite novo čustvo v telesu, se za trenutek ustavite, ga poimenujte in pomislite, od kod izvira. Sčasoma boste bolje prepoznavali čustva – najprej svoja, potem tudi tuja.

Na tej poti vam lahko pomaga spletna terapija – da ne ostanete sami s svojimi občutki.

5. Spoštujte želje in stališča drugih

Spoštovanje ne pomeni, da se z vsem strinjate ali da bi želeli enako zase. Če pa nekdo s svojimi željami ali prepričanji nikomur ne škodi, si recite: »To je njegovo življenje in njegova odločitev – ni mi treba soditi.«

To je prvi korak k sprejemanju drugačnosti. Če želite narediti korak dlje in to spremeniti v prijaznost, povejte, da ste tam zanj – ne glede na to, kako se odloči. A ne pozabite na svoje meje. Če jih kdo prestopa, je povsem v redu, da jih zaščitite.

6. Pogosteje se nasmehnite

Ni vam treba siliti nasmeha, kadar se počutite izčrpani ali žalostni. A včasih se mrščimo kar iz navade. Poskusite to prelomiti – nasmehnite se ljudem okoli sebe: bližnjim, sodelavcem, blagajničarki ali vozniku avtobusa.

7. Ponudite pomoč, tudi kadar vam ni do tega

O človeku veliko povejo tudi dejanja, ki jih naredi, čeprav mu ni do njih. Dobra novica je, da nas lahko ponujanje pomoči samo po sebi spravi v boljše razpoloženje. Poskusite to pogosteje!

Ste videli gospo, ki ji je razpadla vrečka z nakupi? Morda boste zaradi tega zamudili avtobus, a če ji pomagate, boste tudi sami imeli lepši dan.

8. Pogosteje objemite svoje bližnje

Ste vedeli, da objem po številnih raziskavah zmanjšuje stres, strah in bolečino ter krepi imunski in srčno-žilni sistem? Pri tem se sprošča hormon ljubezni – oksitocin.

Če vam telesni stik ne predstavlja težave, naredite nekaj dobrega zase in objemite partnerja, družino ali prijatelje. Če pa niste prepričani, ali si nekdo želi objem, preprosto vprašajte: »Bi želel/a objem?« Že samo vprašanje pokaže, da vam je mar.

9. Bodite prijazni tudi do tistih, ki vas spravljajo ob živce

Tečen sosed, neprijeten sodelavec ali gospa na okencu, ki vas vedno pogleda postrani. Poskusite biti prijazni tudi do njih. Potrebnega je veliko potrpljenja, a prijaznost je nalezljiva – morda boste z njo prebudili nekaj dobrega tudi v njih.

Kako to narediti? Pomaga, če spremenite svoj notranji monolog. Namesto »Ta človek je res grozen« si recite: »Ne vem, kaj doživlja. Morda se je sprl doma, izgubil službo ali mu je poginil pes.«

Primeri dobrih dejanj, ki jih lahko poskusite že danes

Poskusite danes narediti nekaj lepega. Pripravili smo nekaj idej, ki jih lahko vzamete kot izziv – kaj pravite na eno dobro dejanje na dan?

1. Nasmehnite se trem neznancem, ki jih danes srečate.
2. Napišite lepo sporočilo ali pismo nekomu, ki vam veliko pomeni. Kar tako.
3. Oglasite se pri starem prijatelju, s katerim že dolgo niste v stiku.
4. Zapišite pozitivno oceno za svojo najljubšo kavarno ali manjše podjetje.
5. Pohvalite tri ljudi.
6. Kupite rožo ali čokolado za nekoga, ki vam je blizu.
7. Ponudite pomoč pri opravilu ali nalogi.
8. Darujte nekaj evrov svoji priljubljeni organizaciji – na primer zavetišču ali drugi organizaciji.
9. Presenetite bližnjo osebo z obiskom, če veste, da bi ga bila vesela.
10. Podarite oblačila ali hrano dobrodelni organizaciji.

Pomembno si je zapomniti, da prijaznost ni vedno enostavna, sploh ko smo v zahtevnih/ travmatičnih ali toksičnih odnosih. Takrat je lahko prijaznost toliko bolj zahtevna in potrebujemo veliko več poguma.

Ne pozabite biti prijazni tudi do sebe. Kako se naučiti imeti se rad?

Prijaznost do sebe je temelj srečnega in izpolnjenega življenja. Zaradi nje boste bolj umirjeni, odprti za zdrave odnose, lažje boste sledili svojim sanjam – in hkrati boste znali prijaznost tudi sprejemati in deliti naprej.

Poskusite raziskati načine, kako se resnično imeti radi.

Ljubezen do sebe vam bo pomagala še pri eni pomembni stvari – pri postavljanju lastnih mej.

Meja med prijaznostjo in nezdravim ugajanjem drugim je lahko brez samospoštovanja zelo tanka. Kako jo prepoznati?

Prijaznost ali ugajanje drugim: kako prenehati biti »preveč prijazni«?

Prijaznost je čudovita lastnost. A to še ne pomeni, da morate reči DA, ko vaša energija in duševno zdravje kričita NE. Ne pomeni, da so potrebe drugih vedno pomembnejše od vaših. To ni prijaznost – to je ugajanje drugim, t. i. sindrom »pridne punčke« ali »pridnega fanta«. Preprosto povedano: trudite se osrečiti vse okoli sebe, medtem ko pozabljate nase.

Prijaznost in ugajanje drugim nista isto. Lahko ste prijazni, a pri tem pazite na svoje meje. Če jih postavite vljudno in mirno, s tem ničesar ne izgubite – nasprotno, delujete samozavestno in pristno.

Preberite nasvete naših psihoterapevtov, kako premagati pretirano ugajanje drugim. Če pa imate težave s samozavestjo, vam bo pomagal tudi naš članek o tem, kako okrepiti samozavest in začeti verjeti vase.

Praznujte svetovni dan prijaznosti – 13. novembra

Kdaj bi bil boljši čas za vadbo prijaznosti kot prav na dan, posvečen njej? 13. november je svetovni dan prijaznosti – priložnost, da si privoščite več topline, ne le do drugih, ampak tudi do sebe.

Naredite si nekaj lepega, razveselite se, naredite dobro delo ali pokličite prijatelje. In poskusite na to misliti še preostalih 364 dni v letu!