Teorija navezanosti: TEST navezanosti in kako z njo delati

Po teoriji navezanosti je odgovor: da, res ima. V tem članku vam jo bomo ne le predstavili, ampak vam bomo pomagali tudi odkriti vaš stil navezanosti – z enostavnim testom.

Tako boste lažje razumeli sami sebe in izvedeli, kako lahko izboljšate svoje odnose – da bodo bolj mirni in zdravi. Naši psihoterapevti imajo za vas veliko uporabnih nasvetov.

Kaj je teorija navezanosti in kako vam lahko pomaga?

Avtorja teorije navezanosti sta psihoanalitik John Bowlby in psihologinja Mary Ainsworth. Ta teorija raziskuje, kako naši prvi odnosi (s starši ali skrbniki) vplivajo na to, kako delujemo v kasnejših odnosih.

Vsak od nas iz otroštva odnese drugačne izkušnje. Ko smo majhni, šele odkrivamo svet – smo izjemno dojemljivi in ranljivi. Kako so se vaši starši obnašali v težkih trenutkih? So vas poslušali ali kaznovali? So vas objeli ali prezrli? Vse to lahko vpliva na to, kako se v odraslih odnosih soočate z bližino, zaupanjem in konflikti – tako s partnerji kot s prijatelji.

Spominjanje na otroštvo je lahko boleče. Morda o njem niste veliko razmišljali ali pa ste ga raje potisnili na stran. A razumevanje otroštva vam lahko izjemno pomaga na poti do bolj zdravih odnosov – ko razumete, zakaj se nekaj dogaja, je veliko lažje potem tudi nekaj narediti glede tega.

Vrste čustvene navezanosti: varna, anksiozna, izogibajoča in dezorganizirana

Obstajajo štiri vrste navezanosti. Odvisne so od tega, kako so vaši starši v otroštvu zadovoljevali (ali niso zadovoljevali) vaše potrebe.

Katere potrebe imamo v mislih? Ljubezen, občutek varnosti, pozornost, telesni stik – a tudi dovolj samostojnosti in prostora za raziskovanje sveta. Sem spada tudi čustvena razpoložljivost staršev, prostor za izražanje čustev ter zadostne osnovne potrebe – kot so dojenje, spanje, higiena ali toplina.

Poglejmo si vse štiri vrste navezanosti.

1. Varna čustvena navezanost

Varna navezanost se razvije pri otrocih, ki so čutili dovolj ljubezni in katerih starši so zadovoljevali njihove potrebe. Ali pa pri ljudeh, ki so skozi življenje veliko delali na sebi in se uspeli osvoboditi vpliva staršev.

Ljudje s to vrsto navezanosti zaupajo partnerju, imajo zdravo samopodobo in znajo odkrito komunicirati. Nimajo težav z izražanjem naklonjenosti in tudi ne z zavrnitvijo. Dobro se počutijo tudi brez partnerja. Konflikte ali ljubosumje skušajo reševati skozi pogovor.

2. Anksiozna čustvena navezanost

Hrepenite po bližini, a vas je hkrati stalno strah, da jo boste izgubili? Pogosto potrebujete potrditev ljubezni partnerja? Ste močno osamljeni, kadar ste brez partnerja? Vas je strah zavrnitve in sami sebi ne zaupate? Potem imate morda nagnjenost k anksiozni navezanosti – taki ljudje težko zaupajo drugim, pogosto želijo imeti partnerja pod nadzorom in se ga močno oklepajo.

Zakaj? Ker so njihovi starši potrebe zadovoljevali nepredvidljivo. Včasih so bili topli, drugič nedosegljivi. Otrok ni vedel, kdaj bo znova prejel ljubezen in občutek varnosti.

3. Izogibajoča čustvena navezanost

Ljudje z izogibajočo navezanostjo zelo cenijo neodvisnost. Pogosto imajo težave z zaupanjem in bližino. Ko začutijo ogroženost, se umaknejo. Če se jim partner želi bolj približati ali jih želi večkrat videti, se lahko počutijo utesnjene in brez osebnega prostora. Ponavadi nočejo priznati, da koga potrebujejo – saj doživljajo odvisnost kot slabost.

Zakaj pride do tega? Starši teh oseb niso zadovoljevali njihovih čustvenih potreb v otroštvu. Lahko so bili fizično prisotni in so skrbeli za osnovne potrebe, a ni bilo čustvene povezanosti. Na primer: od otroka so pričakovali samostojnost in tišino. Močna čustva so zavračali namesto, da bi mu pomagali jih uravnavati.

Rezultat? Otrok se je naučil potlačiti čustva, jih ne občutiti in se zanesti predvsem nase. Bližino lahko povezuje z nevarnostjo zavrnitve ali nesprejemanja – in se ji zato v odraslosti raje izogiba.

4. Dezorganizirana (anksiozno-izogibajoča) čustvena navezanost

Zadnja vrsta navezanosti združuje izogibajočo in anksiozno navezanost – pojavlja se pri ljudeh, ki so v otroštvu doživeli hudo zanemarjanje ali zlorabo. Zanje so bili starši vir tako varnosti kot strahu.

Na primer: mama najprej otroka hudo pretepe, ker njegovo vedenje sproži njen travmatizirani del. Ne zna se zadržati. Nato se mu opraviči, ga poljubi – in cikel se ponovi. Otrok tako ne more razviti stabilnega načina navezovanja.

Če ste doživeli kaj podobnega, se verjetno v odnosih pogosto borite med ljubeznijo in paniko – to lahko vodi do izbruhov ljubosumja, ki imajo korenine v globoki bolečini. V sebi imate zmedo, ker hrepenite po ljubezni, a vas je hkrati strah. Strah vas je zavrnitve in osamljenosti, hkrati pa tudi bližine in intime.

Test stila navezanosti: Ugotovite, kakšen tip navezanosti imate

Vas zanima, kako pristopate k odnosom? Pridite in odkrijte skozi naš kratek test. Vzelo vam bo le nekaj minut, a vam bo pomagalo razumeti, kako delujete v odnosih.

Brez skrbi – vaš stil navezanosti ni dosmrtna obsodba. Na njem je mogoče delati. Pogosto imamo tudi različno navezanost v prijateljstvih kot v partnerskih odnosih. Ali pa se določena navezanost pokaže šele v stresnih situacijah.

Kako delati s svojim stilom navezanosti, da boste imeli bolj srečne odnose

Vsaka čustvena vez je nastala kot načrt za preživetje v pogojih, ki so jih postavili vaši starši. To vas ne dela slabe. A vas morda bolj izčrpava, kot pa ščiti. Ali pa vas vedno znova vodi v kaotične, stresne odnose.

A otroštvo vas ne rabi zaznamovati za vedno. Pripravili smo vam praktične nasvete naših psihoterapevtov, ki vam bodo pomagali razumeti vašo navezanost in korak za korakom začeti graditi odnose, v katerih se boste počutili dobro.

Kako delati z varno čustveno navezanostjo?

Če ste v testu dobili rezultat, da ste oseba z varno navezanostjo, najverjetneje imate zdrav odnos do sebe in drugih – znate zaupati, se odpreti, pa tudi sprejeti zavrnitev in biti zadovoljni sami s seboj. Na čem lahko kljub temu delate v prihodnosti?

1. Zaupajte svoji intuiciji, kadar vas nekaj zmoti. Vaš “kompas za odnose” najverjetneje dobro deluje – ne bojte se ga poslušati, če v odnosu čutite, da vas nekaj moti.

2. Ostanite odprti za delo na sebi. Tudi osebe z varno navezanostjo se lahko ujamejo v dinamiko anksioznega ali izogibajočega partnerja. Bodite pozorni na svoja čustva in zaupajte svoji presoji. Tako boste lažje preprečili zahtevnejše trenutke.

3. Bodite v oporo, a ne na svoj račun. Če ste v odnosu z nekom, ki ima bolj ranljivo obliko čustvene navezanosti, je čudovito, da mu želite pomagati in biti ob njem. Le pazite, da se pri tem ne izgubite. Znate postaviti jasne meje in reči »ne«, ko je to potrebno?

Nikoli ni prezgodaj (ali prepozno), da začnete vaditi samozavest in ljubezen do sebe. Tudi če menite, da ju že imate dovolj. Če ste v odnosu z anksiozno osebo, vam lahko pomaga tudi naš članek o ljubosumju – tam boste našli nasvete, kako delati z ljubosumjem pri partnerju.

Kako delati z anksiozno čustveno navezanostjo?

Anksiozna čustvena navezanost pogosto vodi v ljubosumje. Težko zaupate drugim? Vas pogosto preplavi strah, da vas bodo zapustili? Življenje vas je verjetno naučilo, da varnost ni nekaj samoumevnega. A prav na njej lahko delate.

1. Vadite, kako obvladovati ljubosumje. Pomagal vam bo naš članek Kako se znebiti ljubosumja v partnerskem odnosu. Pokazali vam bomo, katere majhne korake lahko poskusite vsak dan, da vas strah pred izgubo ljubljene osebe ne bo več omejeval.

2. Delajte na samozavesti in ljubezni do sebe. Ljubezen si zaslužite – prav zdaj. Naučite se verjeti vase in se ne truditi ustreči drugim za vsako ceno. Preberite si nasvete terapevtov, kako povečati samozavest in kako se resnično imeti rad.

Zdrav odnos vam mora dajati občutek varnosti. Če ste doživeli toliko slabih izkušenj, da sploh ne veste več, kakšen naj bi bil zdrav odnos, preberite teh 5 pravil zdravega odnosa. Ljubezen, varnost in zaupanje niso nekaj, kar si morate zaslužiti. Odnos z nekom, ki vam to vrača, vam lahko pomaga narediti korak k bolj varni čustveni navezanosti.

Kako delati z izogibajočo čustveno navezanostjo?

Cenite svojo neodvisnost in skrbno izbirate, s kom preživljate svoj dragoceni čas? A globoko v sebi morda čutite, da vas to ne izpolnjuje tako, kot bi si želeli?

Vaša neodvisnost lahko skriva strah pred bližino – morda ste se kot otrok naučili, da se nihče ne zanima za vaša čustva, zato ste jih začeli skrivati. Kot odrasli imate zato lahko težave pri spuščanju ljudi blizu. Ne želite se izpostaviti. Kaj lahko poskusite?

1. Naučite se prepoznavati svoja čustva. Kdaj ste nazadnje začutili žalost, veselje, jezo? Opazujte svoje telesne odzive in poskusite poimenovati čustva ali jih zapisati na papir. Ko jih zaznate, si dovolite, da jih občutite. Najprej mirno – v zasebnosti, če se vam zdi odpiranje pred drugimi grozljivo. Občutenje čustev ni šibkost, temveč naraven človeški odziv – in vsako zatiranje jih bo prej ali slej razkrilo.

2. Vadite odprtost v majhnih korakih. Ni vam treba povedati vsega naenkrat. Začnite s stavki, kot je: »O tem mi je težko govoriti, ne znam tega ubesediti. Mi daš nekaj časa?« Kasneje lahko zaupate še kaj več in nadaljujete v svojem ritmu.

3. Opazujte, kdaj se “odklopite”. Na primer, ko vaš partner začne govoriti o odnosu ali ko se počutite preplavljeni – namesto da pobegnete, si vzemite kratek odmor. Zadihajte, poskusite raziskati svoja čustva in ugotoviti, kaj vas v resnici moti. Ko enkrat poimenujete vzrok, pogosto tudi popusti. Vrnitev in komunikacija sta nato veliko lažji.

Kako delati z dezorganizirano čustveno navezanostjo?

Dezorganizirana navezanost je lahko izjemno zahtevna. Združuje anksiozno in izogibajočo navezanost. Želja po ljubezni, bolečina in strah se prepletajo v en sam kaotičen koktajl.

Če imate občutek, da bi to lahko bil vaš primer, se ne bojte poiskati pomoči. Terapija je pri tej navezanosti izjemno učinkovita – pomagala vam bo zapustiti težko obdobje in preprečiti, da bi preteklost še naprej vplivala na vaše sedanje odnose.

Če se za terapijo še ne odločite, poskusite z našimi priporočili za anksiozno in izogibajočo navezanost (zgoraj). Poskusite prepoznati situacije, v katerih se obnašate anksiozno, in tiste, kjer delujete izogibajoče – in se poskusite z njimi zavestno spoprijeti.

Za vaš tip navezanosti je značilno ljubosumje. Če vas moti, raziščite metode za delo z ljubosumjem. Pomagale vam bodo utišati alarm v vaši glavi, ki vas skuša prepričati, da ste v nevarnosti.

Pogovorite se o svoji čustveni navezanosti na terapiji

Odnosi naj bi vas osrečevali – ne pa da zaradi njih trpite ali se počutite preobremenjeni. Povsem v redu je, da poiščete pomoč. Skupaj s terapevtom boste raziskali, od kod izvirajo vaši strahovi, in jih postopoma razrešili. Zaslužite si odnos, v katerem se boste resnično dobro počutili.

Na Hedepy boste med številnimi preverjenimi psihoterapevti zagotovo našli pravega zase. Da bo lažje, vam bomo na podlagi 5-minutnega testa priporočili najustreznejšega terapevta. Prvo srečanje lahko imate že v nekaj dneh.