Psihoterapevtski pristop: poiščite tistega, ki deluje za vas

Psihoterapevtski pristop: poiščite tistega, ki deluje za vas

Delite članek

Naredili ste pomemben korak in se odločili za psihoterapijo. Toda zdaj nervozno prelistujete seznam terapevtov in ne veste, h komu se obrniti. Vsak od njih uporablja drugačne metode. Gestalt, KVT, terapija, usmerjena k osebi… kako vnaprej vedeti, kateri pristop vam bo najbolj ustrezal?

Pripravili smo pregled psihoterapevtskih pristopov, ki vam bo pomagal jasno razumeti in ločiti med njimi. V razumljivem jeziku, brez strokovnega žargona. Hitro si boste ustvarili boljšo sliko o tem, kako se odločiti.

Najprej pa: ne razmišljajte preveč o terapevtskem pristopu

Spoznavanje vrst terapije vam bo zagotovo olajšalo odločitev, toda to ni najpomembnejše pri izbiri terapevta. Veliko bolj pomembno je, kako se povežete in počutite. Če vam je nekdo res všeč in se osredotoča na vaše težave, mu dajte priložnost. Večina psihoterapevtov je usposobljenih za več metod in se lahko prilagodijo.

Če niste prepričani, kako prepoznati pravega terapevta, vam bo v pomoč naš članek Ne podcenjujte odnosa s terapevtom.

1_Druhy psychoterapie.jpg

Psihoterapevtski pristopi: kako delujejo in komu so namenjeni

Poglejmo si pobliže, kaj konkretno lahko pričakujete od vsake psihoterapevtske metode. Izbrali smo nekaj najpogosteje uporabljenih in nato pogledali še nekatere redkeje srečane.

1. KVT (kognitivno-vedenjska terapija)

Terapevt KVT je nekako kot trener, ki vam daje domače naloge. Če se na primer bojite pogovora z neznanimi ljudmi (socialna anksioznost), vas bo postopoma vodil k izstopanju iz cone ugodja – od prošnje za pomoč pri prodajalcu do pogovora z neznancem na ulici. Počasi, v vašem lastnem tempu. Nihčе vas ne bo silil.

Vam ustreza, če:

  • Želite jasen načrt in merljive rezultate.
  • Namesto preteklosti se želite osredotočiti na konkretne rešitve.

Vam ne ustreza, če:

  • Želite iti globlje, spoznati sebe in najti izvor svojih težav.
  • Iščete smisel življenja ali doživljate eksistencialno krizo.

To je ena izmed najbolj iskanih terapevtskih metod, zato smo o njej napisali cel članek – Kognitivno-vedenjska terapija (KVT): kako deluje?

2. Gestalt terapija

Pri gestalt terapiji se osredotočite na čustva v sedanjem trenutku. Terapevt opazi, pri katerih temah se premikate na stolu ali kdaj začne vaš glas tresti. Vpraša vas, kaj čutite v svojem telesu zdaj.

Pogosto uvaja tudi lahke eksperimente. Če na primer težko rečete NE sodelavcem (pozdrav vsem people-pleaserjem), vam terapevt lahko predlaga, da si jih predstavljate ob sebi in vadite postavljanje meja. Skupaj raziskujete, kaj čutite v sebi med to interakcijo.

Vam ustreza, če:

  • Se želite bolje razumeti in spoznati svoja čustva.
  • Namesto klasičnega pogovora se želite osredotočiti na doživljanje in eksperimentiranje.

Vam ne ustreza, če:

  • Bi raje ostali pri preteklosti ali konkretnem reševanju težav.
  • Ne želite raziskovati svojega notranjega sveta – zdi se vam preveč abstraktno.

3. Sistemska terapija

Pri sistemski terapiji se osredotočite na načine za izboljšanje svojih odnosov – doma, v družini, pri delu. Terapevt vas vidi kot del sistema in verjame, da sprememba pri eni osebi lahko pripelje do spremembe pri drugih.

Terapija pogosto poteka hitreje in bolj praktično. Če se na primer pogosto prepirate s partnerjem, se terapevt ne bo poglabljal v preteklost – namesto tega boste skupaj ugotavljali, kje točno komunikacija odpove in kako jo popraviti.

Vam ustreza, če:

  • Se želite osredotočiti na prihodnost in rešitve.
  • Imate težave s komunikacijo v odnosih, družinskimi konflikti ali težavami v skupini.

Vam ne ustreza, če:

  • Bi raje šli globlje, govorili o preteklosti in spoznali sebe.
  • Vas racionalni, praktični pristop ne privlači – želite sprostiti in doživeti čustva.

2_Druhy psychoterapie.jpg

4. Psihoanaliza

Tukaj nastopi Freud. O psihoanalizi ste verjetno že slišali. Terapija deluje tako, da govorite o vsem iz svoje preteklosti. Skupaj iščete skrite otroške travme, spoznavate sebe in preteklost povezujete s svojimi sedanjimi izzivi.

Če se na primer spopadate z nizkim samospoštovanjem, vam bo terapevt pomagal ugotoviti, ali morda sega do zajedljive opombe učitelja, ki je razsmejala cel razred. Ali pa do starševske kritike, s katero ste se soočali v otroštvu. In potem te izkušnje predelate.

Vam ustreza, če:

  • Želite poglobijeno razumeti, zakaj ste takšni, kakšni ste.
  • Želite raziskovati otroštvo in preteklost, da bi razumeli, kako vas oblikujeta.

Vam ne ustreza, če:

  • So za vas bolj pomembne konkretne rešitve v sedanjosti.
  • Ne želite se vračati v preteklost in razčlenjevati, kaj se je dogajalo v osnovni šoli.

5. Transakcijska analiza (TA)

So odnosi in komunikacija vaša glavna skrb? Točno s tem se ukvarja TA. Bodisi v romantičnem razmerju, z družino ali z nadrejenim pri delu. Terapevt vam bo pojasnil, da v vsakem od nas živijo tri vloge: starš, otrok in odrasla oseba. Cilj je naučiti se pogovarjati kot dve odrasli osebi. In na tem boste delali v terapiji.

Vam ustreza, če:

  • Želite natančno razumeti, zakaj se v konfliktu obnašate na določen način.
  • Vam je všeč kombinacija logične razlage in čustvenega dela.

Vam ne ustreza, če:

  • Se ukvarjate s čim, kar v resnici ni povezano s komunikacijo.
  • Imate raje bolj spontan ali abstrakten pristop k terapiji, ne pa jasnih okvirov.

6. Zakonska in družinska terapija (Relacijski pristop)

Se vam zdi, da ves čas ponavljate iste vzorce v odnosih ali nosite s sabo nepredelana bremena iz otroštva? Relacijska družinska terapija se osredotoča na medosebne odnose kot vir naših najglobljih stisk in hkrati najmočnejšega zdravljenja. Terapevt vam bo pomagal prepoznati potlačena čustva ter razumeti, kako pretekle izkušnje v primarni družini oblikujejo vaše trenutne odnose. Cilj je varno predelati ta čustva in vzpostaviti zdrave, trdne vezi.

Vam ustreza, če:

  • Želite globinsko raziskati in predelati vzorce ter čustvene rane iz preteklosti.
  • Si želite izboljšati odnose s partnerjem, starši ali otroki ter vzpostaviti varno bližino.

Vam ne ustreza, če:

  • Iščete le hitre, praktične tehnike za reševanje trenutnih vsakodnevnih težav.
  • Niste pripravljeni odpirati čustveno zahtevnih tem iz svoje preteklosti ali družinske zgodovine.

7. Logoterapija

Se sprašujete o smislu svojega delovanja ali se soočate z občutkom praznine in negotovosti? Logoterapija je usmerjena v iskanje smisla – tudi v najbolj preizkušajočih življenjskih okoliščinah. Terapevt vam ne bo ponudil že pripravljenih odgovorov, temveč vam bo pomagal odkriti vaše lastne vrednote, sprejeti odgovornost za svoje življenje in najti smisel v delu, odnosih ali usmeritvi skozi trpljenje.

Vam ustreza, če:

  • Doživljate eksistencialno krizo, izgubo usmeritve ali občutek praznine.
  • Iščete filozofsko globlji, a hkrati zelo oseben in na vrednote usmerjen pristop.

Vam ne ustreza, če:

  • Želite analitično brskanje po otroštvu ali tehnično analizo komunikacijskih vzorcev.
  • Primarno iščete neposredno lajšanje simptomov brez raziskovanja širšega življenjskega smisla.

3_Druhy psychoterapie.jpg

8. Psihodinamska terapija

Psihodinamska terapija se potopi pod površje in raziskuje vaše nezavedne vzorce, potlačena čustva in obrambne mehanizme. Terapevt vam bo pomagal povezati pretekle izkušnje s trenutnim doživljanjem ter osvetliti tiste dele sebe, ki se jih morda sploh ne zavedate.

Vam ustreza, če:

  • Želite celostno in globinsko razumeti korenine svojih težav ter svoj notranji svet.
  • Ste pripravljeni na daljši proces raziskovanja nezavednih vzorcev in čustvenega zorenja.

Vam ne ustreza, če:

  • Iščete hitro rešitev, strukturirane domače naloge ali kratkoročno terapijo usmerjeno le na simptome.
  • Niste pripravljeni raziskovati globljih, včasih neprijetnih čustev in preteklih izkušenj.

9. Izkustvena terapija (PEU)

Po teoriji izkustvene terapije morate svoja čustva popolnoma začutiti, da pride pravo olajšanje. Podobna je gestalt terapiji, a še intenzivnejša. Če se na primer spopadate z izbruhi jeze, vas bo terapevt vodil k varni »sprostitvi«. Morda boste udarili v blazino, kričali ali se dobro zjokali.

Vam ustreza, če:

  • Se počutite, da zadušujete čustva. Želite se naučiti, kako jih sprostiti in z njimi delati.
  • Se počutite, da pogovor ne pomaga dosti in potrebujete več dejanj.

Vam ne ustreza, če:

  • Telesno izražanje čustev (kričanje, jok, gibanje) vas ne privlači ali vas straši.
  • Iščete mirno okolje, kjer se lahko pogovarjate in iščete rešitve.

10. Integrativna terapija: mešanica različnih psihoterapevtskih pristopov

Integrativni terapevt se prilagodi vaši osebnosti in situaciji. Če k njemu na primer pridete z osamljenostjo, bo morda najprej raziskal vaše družinske odnose (sistemsko), potem vam pomagal naučiti se navezovati stike z novimi ljudmi (KVT) in nazadnje pogledal, kako to počutje doživljate v svojem telesu (gestalt).

4_Druhy psychoterapie.jpg

Redkeje srečane psihoterapevtske metode, s katerimi se lahko srečate

Zgoraj navedeni pristopi spadajo med najpogosteje uporabljene. Obstaja pa še kar nekaj drugih. Te dodatne metode so pogosto različice zgornjih ali se osredotočajo na alternativne izkustvene tehnike:

  • Eksistencialna terapija: Raziskuje filozofske teme smisla življenja, svobode, odgovornosti, staranja, smrti ali osamljenosti. Pomaga premagati frustracije in strahove.
  • EMDR terapija: Ta metoda se specializira za travme. S pomočjo vodenih gibov oči pomaga možgaom, da se »odblokira« in pravilno predela zastrašujoče spomine.
  • Narativna terapija: Življenje gleda kot zgodbo in vas uči, da jo pripovedujete tako, da postanete junak, ne žrtev. Pomaga ločiti težavo od vaše identitete.
  • Humanistična terapija: Krovni izraz, ki vključuje terapijo, usmerjeno k osebi, gestalt, eksistencialno terapijo in druge. Verjame v človeško svobodo in potencial. Osredotoča se na osebno rast, sprejemanje sebe in smisel.
  • Regresijska terapija: Alternativna duhovna metoda, osredotočena na potovanje globoko v preteklost – vse do rojstva ali celo prejšnjih življenj. Skuša poiskati in predelati dolgo zakopana čustva. Velja omeniti, da ta vrsta terapije nima znanstvene osnove in nosi tveganje ustvarjanja lažnih spominov.

Opravite test ujemanja, ki pozna vrste terapije

Pri Hedepy smo ustvarili test ujemanja, pri katerem odgovorite na nekaj preprostih vprašanj, na koncu pa izveste, kateri od naših preverjenih psihoterapevtov bi vam morda najbolj ustrezal. Vrst terapevtskih pristopov si ne rabite zapomniti. Zastavili vam bomo enostavna vprašanja in vas uskladili s pravim terapevtom ter njegovim pristopom.

Če pa prvi terapevt ni pravi – ni problema. Lahko poskusite z nekom drugim – brezplačno. Iskanje pravega terapevta lahko vzame čas. Toda absolutno je vredno.


V primeru, da vas vaše mentalno zdravje ogroža oz. ljudi okoli vas, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč (telefon 112). Naši psihoterapevti niti Hedepy s.r.o. niso odgovorni za vaše zdravstveno stanje.
VisaMastercardGoogle PayApple PayPayPal