Sindrom izgorelosti

Kaj je sindrom izgorelosti?

Sindrom izgorelosti, znan tudi kot izgorelost, je zahrbtno stanje, saj se pojavlja počasi, podobno kot kronični stres. In kakšni so njegovi simptomi? Eden od simptomov je neprijeten občutek izčrpanosti, ki postopoma postane fizičen.

Sindrom izgorelosti se običajno pojavi v več fazah. Od občutka, da moramo narediti vse, kar je v naši moči, da bi delo opravili pravočasno in dobro, do stanj tesnobe, ko ugotovimo, da naša pričakovanja niso realna in da opravljeno delo morda niti ni ustrezno ovrednoteno, do stanj razdražljivosti, občutkov razočaranja in tega, da naše delo za nas ni več smiselno.

Simptomi sindroma izgorelosti

Prvi simptomi izgorelosti so lahko rahla utrujenost, občasne težave s spanjem in tu in tam si rečete, da si jutri res ne želite v službo. Če ste do sebe dovzetni, morda že zdaj spreminjate svoje življenje na bolje, kar je odlično. Naslednjo fazo izgorelosti spremljajo izčrpanost, nihanje razpoloženja, padec učinkovitosti in koncentracije, depresija in tesnoba, sekundarno pa tudi težave v odnosih in nižje samospoštovanje.

Kako vem, da trpim za izgorelostjo?

Prvi simptomi so lahko neopazni, vendar se postopoma slabšajo. Lahko so duševni in telesni. Psihični simptomi izgorelosti vključujejo:

• Blago razdraženost ob preobremenitvi pri delu
• Slabo razpoloženje 
• Duševna izčrpanost
• Izguba navdušenja pri delu, pa tudi v zasebnem življenju
• Brezbrižnost ali negativen odnos do dela
• Občutek, da niste cenjeni
• Depresija
• Tesnoba

Fizični simptomi sindroma izgorelosti so lahko:

• Motnje spanja
• Utrujenost
• Pomanjkanje apetita
• Prebavne težave
• Težave s spominom in koncentracijo
• Zmanjšane zmogljivosti

Katere so faze sindroma izgorelosti?

Sindrom izgorelosti ima običajno štiri faze:

1. Faza: Rahlo nezadovoljstvo – se še ne zavedamo popolnoma, da je nekaj narobe, vendar smo rahlo razdraženi, ko smo preobremenjeni.
2. Faza: Nezavedno spregledovanje težave – misli in čustva postajajo vse bolj neprijetna, nezadovoljstvo se lahko kaže tudi tako, da slabo razpoloženje prenašamo na okolico. Nezavedno se upiramo simptomom.
3. Faza: Zavestna otopelost – pojavljati se začnejo simptomi izgorelosti, kot so izčrpanost, stres in tesnoba. Ta neprijetna stanja poskušamo zavestno omrtvičiti, vendar s tem težave ne rešimo.
4. Faza: Travma – sindrom izgorelosti postane kroničen, pojavijo se lahko napadi panike, popolna telesna in duševna izčrpanost.

Idealno je, če se sindroma izgorelosti lotimo že v prvi fazi, da preprečimo nadaljnji razvoj težave. Na splošno velja – čim prej, tem bolje!

Ali lahko tudi jaz izgorim? Kdo je najbolj ogrožen zaradi izgorelosti?

Sindrom izgorelosti je najpogosteje povezan s:

• poklici, ki pomagajo, kot so zdravniki in zdravstveni delavci,
• poklici, ki so pod močnim pritiskom stresnih dejavnikov in odgovornosti (menedžerji),
• delo z ljudmi (učitelji) so prav tako izpostavljeni tveganju.

Pravzaprav se je izkazalo, da je vpliv sindroma izgorelosti veliko širši kot je javnosti predstavljeno.

Izgorelost lahko zlahka doleti na primer ženske na starševskem dopustu ali tiste, ki imajo preprosto prevelika pričakovanja do sebe. Prav neizpolnjena pričakovanja vodijo v razočaranje, izgubo motivacije in dolgoročno prispevajo k razvoju sindroma. V najslabšem primeru se lahko znajdemo v stanju popolne telesne in duševne izčrpanosti.

Kaj naj storim, če se spopadam z izgorelostjo?

Kako se rešiti iz izgorelosti? Če se že spopadate s posledicami izgorelosti, ne ostanite sami. Možnosti, ki jih s seboj prinašata psihološko svetovanje in psihoterapija, so zdaj na voljo vsem. Pomagata vam lahko izstopiti iz začaranega kroga samoprepovedi in izčrpanosti, ki je posledica izgorelosti.

Zdravljenje sindroma izgorelosti

Sindrom izgorelosti je najbolje obravnavati že pri prvih simptomih. Res je, da jih sprva morda ne bomo videli kot možen vir večjih težav, vendar prej ko bolezen odkrijemo, prej se je lahko znebimo. Če sindrom izgorelosti doseže stopnjo, ko bistveno vpliva na naše življenje, je priporočljivo, da se prepustimo strokovnjaku.

Kako mi lahko psihoterapija pomaga pri izgorelosti?

Psihoterapija je prostor za vas. Nasprotno pa naša težnja, da dajemo prostor drugim, pogosto prispeva k sindromu izgorelosti. To je tudi razlog, zakaj so poklici pomoči v tem smislu tako ranljivi. Razdajate se do zadnjega kančka moči in upate, da bo nekdo to cenil. Ali pa podleganje občutku, da sem samo jaz tisti, ki se lahko najbolje odloči, naredi, konča.

Psihoterapija kot zdravljenje sindroma izgorelosti lahko poimenuje naše nezavedne vzorce razmišljanja, da lahko nato sami ocenimo, ali je primerno, da jih ohranimo, ali pa vzpostavimo nove vzorce.

Preprečevanje – kako se izogniti sindromu izgorelosti?

Učinkovit način za preprečevanje izgorelosti je, da se osredotočimo na svoj odnos do dela ali študija, pa tudi do življenja in odnosov na splošno. Dobro je, da se zavedamo svojih pričakovanj in si postavimo realistična pričakovanja. S tem bomo tudi zmanjšali tveganje, da bomo v delo vlagali preveč energije in delovali prek svojih zmožnosti.

Pomagalo nam bo tudi, da bomo sledili svojim interesom, vključno z družabnim življenjem. To bo našemu življenju dodalo še eno dimenzijo in preprečilo izčrpanost, ki se pogosto pojavi, kadar smo dolgo časa osredotočeni na eno stvar.

Že na tej stopnji preventive je dobra izbira posvet s psihoterapevtom ali coachem. Pri tem ne gre za konvencionalno zdravljenje, temveč za tako imenovani samorazvoj. Posvetujte se s strokovnjaki o tem, kako živeti polno življenje in se izogniti sindromu izgorelosti.