
Tisti politik je strašen narcis. Moja punca ima narcistično mamo. Prijateljev šef se vede kot pravi narcis. O narcisizmu se je v zadnjih letih začelo veliko govoriti. Skoraj se zdi, da so okoli nas sami narcisi.
Morda pa niste prepričani, kdo točno je narcis in ali je takšnih posameznikov med nami res toliko. Ali pa vas obremenjuje zahteven odnos in se sprašujete, ali ima morda tudi vaš partner narcistične lastnosti.
Kako takšno osebo pravočasno prepoznati? In kako se naučiti z njo komunicirati, da ob tem ne izgubite vse energije (in mirnih živcev)? Poglejmo, kaj svetujejo psihoterapevti.
Morda ste že slišali zgodbo iz grške mitologije o mladeniču po imenu Narkis (ali Narcis), ki se je zaljubil v lastni odsev. Prav po tej legendi je nastal izraz narcizem.
Narcis je oseba, ki ima močan občutek lastne izjemnosti, običajno pa mu primanjkuje čustvene empatije. To pomeni, da se ne zna vživeti v vaša čustva, čeprav razumsko zelo dobro razume, kaj doživljate. To lahko nato uporabi proti vam, da vas očara ali prizadene. Manipulacija in gaslighting sta njegovo pogosto orožje.
Poleg tega nenehno zahteva občudovanje in priznanje okolice, medtem ko se na kritiko odziva pretirano ali celo agresivno. Ni sposoben priznati napake in krivdo vali na druge.

O narcizmu se najpogosteje govori kot o osebnostni lastnosti, ki se lahko v določenih situacijah v manjši ali večji meri pojavi pri komerkoli. Gre bolj za spekter kot za strogo predalčkanje.
Skoraj vsak od nas si občasno želi občudovanja drugih ali ne zmore priznati napake. O narcizmu običajno govorimo takrat, ko se takšne situacije redno ponavljajo, oseba pa pri sebi ni pripravljena ničesar spremeniti.
Obstaja pa tudi narcistična osebnostna motnja (NOM), ki že ki že sodi med duševne motnje. Diagnosticira jo lahko le psihiater ali klinični psiholog.
Pri tej motnji so narcistične lastnosti trajne, ne spreminjajo svoje intenzivnosti, omejujejo življenje osebe in močno škodijo ljudem in odnosom okoli nje.
Dokler je narcizem „le“ osebnostna lastnost, oseba zna, ko se umiri, priznati napako, se opravičiti ali celo spremeniti svoje vedenje. Pri osebnostni motnji pa je narcizem v človeku trajno zakoreninjen. Takšen narcis se nikoli iskreno ne opraviči, kvečjemu lahko od njega slišite stavek, kot je „Žal mi je, če te je to prizadelo, ampak ti si me v to prisilil/a.“
Psihiater ali klinični psiholog diagnozo običajno postavi na podlagi poglobljenih kliničnih pogovorov in standardiziranih vprašalnikov. Med drugim bo preveril, ali za pacienta velja več kot polovica teh simptomov:
Po obsežni metaštudiji se ta motnja pojavlja le pri približno 1,06 % populacije. Druga, starejša metaštudija je navaja 6,2 %, vendar merila raziskave pri njej niso bila tako stroga. Strokovnjaki se zato bolj nagibajo k 1 % oziroma k razponu 1–6 %.
Natančno številko je zelo težko določiti, ker si oseba z narcistično motnjo svoje težave le redko prizna, zato jo je težko pravočasno prepoznati.

Na kaj morate torej biti pozorni, če imate občutek, da imate opravka z narcisom? Preizkusite ta kratek test, ki vam bo pomagal ugotoviti, ali ima lahko oseba iz vaše okolice narcistične lastnosti.
Večkrat ko ste odgovorili z DA, bolj verjetno je, da ima ta oseba narcistične lastnosti.
Ni nujno, da gre za osebnostno motnjo. Kot smo že omenili, se narcisizem pojavlja na spektru. Narcizem se pogosto zamenjuje tudi z mejno osebnostno motnjo, pri kateri se zaradi paničnega strahu pred zapuščenostjo izmenjujejo stanja ljubezni in sovraštva.
Tako ali drugače je sobivanje ali kakršnokoli sodelovanje z osebo z narcističnimi lastnostmi vsekakor zahtevno.

Uradno niti narcizem niti narcistična motnja ne delita na nobene vrste. V praksi pa se pogosto govori o štirih osnovnih vrstah, ker so lahko znaki pri različnih ljudeh celo povsem nasprotni.
Prvi trije tipi (grandiozni, prikriti in skupnostni narcizem) se pojavljajo na spektru, zato se lahko v manjši meri pojavijo pri marsikom od nas. Če prerastejo v večje razsežnosti in se ne spreminjajo, lahko govorimo o narcistični osebnostni motnji. Nasprotno pa je maligni narcizem praktično vedno huda bolezen (patologija).
Narcizem ni izrazito deden, vendar imata otroštvo in genetika nanj velik vpliv. Bolj kot sam narcizem lahko podedujemo večjo nagnjenost k njemu.
Korenine pogosto segajo vse do otroštva. Narcisizem cveti v okolju, kjer otroka ne sprejemajo takšnega, kakršen v resnici je.
To se lahko kaže kot nenehna kritika in čustvena hladnost, ko si mora otrok ljubezen zaslužiti, na primer z uspehom v šoli ali popolnim videzom. Otrok si nato ustvari „lažni jaz“, grandiozno masko, ki naj bi ga ščitila. Tega ne počne zavestno. Resnično verjame, da je njegov novi jaz pravi.
Druga skrajnost je pretirano oboževanje, ko starši svojega otroka nenehno le hvalijo, ga postavljajo nad druge in opravičujejo vse njegove napake. Je v peskovniku nekoga udaril? Ta si je to zagotovo zaslužil. Otrok se tako ne nauči spoštovati drugih in živi z občutkom, da je upravičen do posebnega obravnavanja.
Takšno otroštvo pa ne vodi nujno le v narcizem. Pogosto iz njega odnesemo na primer tudi anksiozni ali izogibajoči slog navezanosti ali nizko samozavest.
Največji mit je, da narcis sam sebe pretirano ljubi. Večinoma pa je ravno obratno.
Za narcističnim vedenjem se pogosto skrivajo notranja praznina, strah, negotovost vase ali celo sram. To krhkost narcis nato prikriva z aroganco in občutkom večvrednosti. Ne le pred okolico, ampak tudi pred samim seboj. Temu na koncu začne verjeti tudi sam in noče videti skrite resnice.

Zdravljenje narcistične osebnostne motnje sodi med največje izzive psihoterapije. Narcis se namreč skoraj nikoli ne zaveda, da ima težavo. Nasprotno, običajno je prepričan, da so za vse krivi drugi.
K strokovnjaku zato večinoma pride šele takrat, ko njegov patološki narcizem preraste v druge težave. Na primer v travmatičen razhod, izguba zaposlitve, depresija ali zasvojenost.
V takem primeru pride na vrsto psihoterapija. Je edina pot do omilitve simptomov, saj za narcistično motnjo zdravil ni.
Najučinkovitejše so običajno naslednje terapevtske metode:
Čeprav se narcis svojega vedenja morda ne zaveda vedno, to ne pomeni, da ga morate prenašati. Nasprotno, izjemno pomembno je, da ohranite svoje meje.
Poglejmo si nasvete, ki jih priporočajo naši psihoterapevti. So splošni, zato vam bodo pomagali obvladati komunikacijo z narcisom v partnerskem odnosu, v družini in na delovnem mestu.
Če pa vas obremenjuje odnos z narcističnimi starši in se želite poglobiti, vam bo pomagal naš članek Kako komunicirati s toksično mamo. Pri narcističnem šefu pa vam bo svetoval članek Kako se zaščititi pred trpinčenjem s strani šefa.
Najbolj pomaga, da samozavestno stojite za svojimi čustvi in si ne pustite dopovedati, da je z vami nekaj narobe. Ko reče „Spet pretiravaš“, mu odgovorite na primer: „Ne govori mi, kaj naj čutim. Zdaj se počutim tako in tvoje vedenje mi ni všeč.“
Konkretnih korakov, kako oslabiti manipulatorja, je še veliko več. Preberite jih v našem članku Kako se boriti proti gaslightingu.

Narcis običajno potrebuje gorivo v obliki vašega odziva, naj bo to jeza, strah ali na primer jok. Zato vas pogosto skuša izzvati. Najboljša obramba je, da mu ne privoščite drame in postanete dolgočasni, nezanimivi. Poskusite umiriti svoja čustva in odgovarjati na kratko: Hmm, mogoče. Aha. Žal mi je, da to tako vidiš.
Samo postavljanje meja ne zaleže vedno, ker jih narcis pogosto ne spoštuje. Zato poskusite napovedati tudi posledico. „Če ne nehaš kričati name, bom moral/a odložiti telefon/oditi.“ In potem to res storite, brez nadaljnjega pojasnjevanja ali opravičevanja.
Če imate občutek, da prepiri in pojasnjevanje ne vodijo nikamor in narcisu dajejo le dodatno strelivo, poskusite z drugo taktiko. Komunicirajte kratko, stvarno in brez čustev. Svoje odločitve preprosto sporočite in stojte za njimi. Recite na primer: „Odločil/a sem se in o tem ne bom več razpravljal/a. Tako bo in pika.“
Pravijo, da upanje umre zadnje. Morda zato, ker najprej popolnoma izčrpa vas same. Morda si mislite, da bo narcis, ko mu boste pravilno razložili, kako vas prizadene, končno razumel in se spremenil. To pa vam jemlje ogromno energije.
Namesto tega poskusite sprejeti, da preprosto nima zmožnosti za globoko empatijo. Čas je, da mislite nase in zaščitite svoje zdravje.

Soočanje z narcisom, bodisi v družini, v partnerskem odnosu ali v službi, je res zahtevno. Lahko seže celo do meje psihičnega nasilja. Zaupajte se svojim bližnjim in razmislite o strokovni pomoči. Terapevt vam bo pomagal pogledati na situacijo od zunaj in vam svetoval, kako se lahko branite v konkretnih situacijah.
Na platformi Hedepy boste med več kot 20 preverjenimi psihoterapevti zagotovo našli pravega. Da bo lažje, vam bomo priporočili najprimernejšega terapevta na podlagi 5-minutnega testa ujemanja. Prvo srečanje bi lahko imeli že v nekaj dneh.


