Tesnoba

Kaj je tesnoba in kako se kaže?

Anksioznost se kaže kot neprijeten občutek ogroženosti in napetosti, ki je lahko zelo močan, od blagega vznemirjenja do napadov panike. Anksiozni občutki nas lahko spominjajo na strah ali stres, vendar obstajajo razlike.

Razlike med strahom/stresom in tesnobo

Simptomi tesnobe

Simptomi tesnobe se začnejo pojavljati, ko se znajdemo v stresni in neprijetni situaciji, lahko pa se pojavijo tudi brez očitnega vzroka.

Simptomi lahko vključujejo

• Potenje
• Pospešeno dihanje in srčni utrip
• Motnje hranjenja
• Težave s požiranjem
• Občutek omedlevice
• Napetost v mišicah
• Tresenje

Ti simptomi so lahko tako neprijetni, da se jim poskušamo izogniti. Zato se sčasoma začnemo izogibati situacijam, ki bi lahko sprožile tesnobo.

Tem situacijam se lahko izognemo:

Fizično

• To se zgodi zlasti v primeru socialne fobije – izogibamo se družabnim dogodkom, šoli ali službi, če imamo na primer pomembno predstavitev
• Ta samoizolacija lahko močno zmanjša naše družabno življenje in ogrozi naše odnose.

Čustveno

• Poskus odprave neprijetnih občutkov, na primer z uporabo alkohola ali drugih opojnih substanc.

Občasni občutki tesnobe so normalni. So naraven odziv na življenjske dogodke, kot so pomemben test, govor pred množico ljudi ali razgovor za službo. Če takšne občutke doživljamo pogosto in le ti začnejo negativno vplivati na naše življenje, je priporočljivo, da se posvetujemo s strokovnjakom in preprečimo, da se razvijejo v duševno motnjo.

Kdaj se tesnoba spremeni v motnjo?

• Če tesnoba traja dlje časa
• Če je tesnoba preveč intenzivna
• Če doživljamo tesnobo v situacijah, ki za nas običajno niso stresne
• Če nam tesnobne misli preprečujejo normalno delovanje na delovnem mestu.

Katere so najpogostejše vrste anksioznih motenj?

Generalizirana anksiozna motnja (GAD)

Osebo spremlja stalen občutek, da nekaj ni v redu in da nekaj ne bo šlo po njenih pričakovanjih. Med drugim jo lahko sproži dolgotrajen stres ali drugi težki življenjski dogodki (odhod iz službe, razhod, nesreča in z njo povezane omejitve).

GAD je še posebej zahrbtna, ker se prikrade in postopoma razplete začaran krog strahov, skrbi in tesnobe, ki jim pozneje podleže tudi kritični razum. V kritičnem trenutku oseba s to motnjo ne oceni, da je verjetnost uresničitve najslabšega možnega scenarija majhna. Namesto tega se posveti stresorjem in se ukvarja z vprašanjem “Kaj pa če?”.

Anksiozno-depresivna motnja

Pri strahu gre bolj za misli, kot so “Strah me je, ker sem prepričan, da se bo vse slabo končalo”, pri anksiozno-depresivni motnji pa za “Nima smisla, prepričan sem, da mi tako ali tako ne bo več uspelo”. Pravilno predvidevate, da skrb počasi preide na raven žalostnega razpoloženja, kar osebo pripelje do splošnega nazadovanja.

Ker je ta motnja kombinacija anksioznosti in depresije, se oseba tu spopada z žalostjo, demotivacijo, brezupom in nihanjem razpoloženja. Pogosti so občutki krivde, nenehno samoobtoževanje, slabo prenašanje kritike in nizko samospoštovanje.

Kaj lajša anksioznost?

Pri blagi tesnobi lahko pomagajo tehnike, osredotočene na telo. Različne metode sproščanja, ki telo privedejo nazaj v stanje umirjenosti in tako razbremenijo napet um in čustva.

• Vizualizacija – vključevanje domišljije. Predstavljajte si varen kraj in svojemu umu ponudite podobe, v katerih pošljete skrbi daleč stran kot čoln po reki. Tesnoba je namreč preoblečen strah, ta pa je pogosto strah pred izgubo nadzora. Na ta preprost način lahko vadite umetnost predaje skrbi.
• Nadzorovano dihanje – preizkusite različne tehnike dihanja. Prav osredotočanje na dihanje nas odvrne od tesnobnih misli in pomaga umiriti um. Ta metoda je eden najhitrejših načinov za ublažitev nenadnega napada tesnobe.
• Meditacija – Meditacija nam pomaga, da se osredotočimo na sedanji trenutek in na  svoje telo. Pomaga nam, da se znebimo strahov pred prihodnostjo in umirimo zaposlen um.

Naslednja stopnja je, da svoje strahove delimo z drugo osebo. Najbolje je, da je to strokovnjak, psihoterapevt, ki vam lahko poleg podpore pomaga razumeti dinamiko tesnobe. Prek spleta se lahko od koderkoli povežete s strokovnjakom, ki je specializiran posebej za vaše težave.

Kako se zdravi anksiozna motnja?

Anksiozne motnje se najpogosteje zdravijo s psihoterapijo, ki se lahko glede na resnost motnje dopolni z zdravili (običajno antidepresivi). Pri zdravljenju pomagajo tudi redna telesna vadba za lajšanje stresa, dovolj spanja in zdrava prehrana.

Priporočljivo je tudi, da najprej izključite somatske bolezni, ki se lahko kažejo podobno kot anksiozne motnje.

Če se pojavijo simptomi, se posvetujte z zdravnikom ali se obrnite na psihologa ali psihoterapevta.

Ugotovite, ali imate anksioznost

Če imate zgoraj navedene simptome, se posvetujte z zdravnikom ali se obrnite na psihologa ali psihoterapevta. Če niste prepričani, preizkusite naš hiter in zanesljiv spletni test anksioznosti.