Ste se kdaj počutili neprijetno na zabavi, obkroženi z ljudmi? Ste težko dihali in iskali razlog, da bi čim prej odšli? Ste se kdaj odpravili na sestanek več ur prej, ker vas je skrbelo, da se bo med potjo kaj zgodilo in ne boste prišli pravočasno? Ste se kdaj tako zelo obremenjevali s prihodnostjo, da ste popolnoma pozabili živeti v sedanjosti? Tako je lahko videti tesnoba. Manifestacije tesnobe za ljudi niso čustveno prijetne – kdo bi užival v občutku strahu in skrbi, kaj se bo zgodilo ali kaj bi se lahko zgodilo? Tesnoba je statistično najpogostejša duševna bolezen, s tem občutkom se vsakodnevno spopada veliko ljudi. Dobra novica je, da lahko terapija zelo hitro ublaži anksiozne motnje.
Anksioznost se kaže kot neprijeten občutek ogroženosti in napetosti, ki je lahko zelo močan, od blagega vznemirjenja do napadov panike. Anksiozni občutki nas lahko spominjajo na strah ali stres, vendar obstajajo razlike.
Strah/stres | Anksioznost |
---|---|
Kratkoročni odziv na nevarnost | Dolgoročni strah |
Odziv na določeno stvar | Strah pred nečim nedoločenim |
Strah/stres sčasoma popusti, ko situacija mine | Tesnoba lahko traja od nekaj sekund do več mesecev |
Je naravna obramba telesa, ki nam lahko pomaga v nevarnih situacijah | Ni obrambni mehanizem, lahko se razvije v duševno bolezen |
Simptomi tesnobe se začnejo pojavljati, ko se znajdemo v stresni in neprijetni situaciji, lahko pa se pojavijo tudi brez očitnega vzroka.
Simptomi lahko vključujejo
Ti simptomi so lahko tako neprijetni, da se jim poskušamo izogniti. Zato se sčasoma začnemo izogibati situacijam, ki bi lahko sprožile tesnobo.
Tem situacijam se lahko izognemo:
Fizično
Čustveno
Občasni občutki tesnobe so normalni. So naraven odziv na življenjske dogodke, kot so pomemben test, govor pred množico ljudi ali razgovor za službo. Če takšne občutke doživljamo pogosto in le ti začnejo negativno vplivati na naše življenje, je priporočljivo, da se posvetujemo s strokovnjakom in preprečimo, da se razvijejo v duševno motnjo.
Osebo spremlja stalen občutek, da nekaj ni v redu in da nekaj ne bo šlo po njenih pričakovanjih. Med drugim jo lahko sproži dolgotrajen stres ali drugi težki življenjski dogodki (odhod iz službe, razhod, nesreča in z njo povezane omejitve).
GAD je še posebej zahrbtna, ker se prikrade in postopoma razplete začaran krog strahov, skrbi in tesnobe, ki jim pozneje podleže tudi kritični razum. V kritičnem trenutku oseba s to motnjo ne oceni, da je verjetnost uresničitve najslabšega možnega scenarija majhna. Namesto tega se posveti stresorjem in se ukvarja z vprašanjem “Kaj pa če?”.
Pri strahu gre bolj za misli, kot so “Strah me je, ker sem prepričan, da se bo vse slabo končalo”, pri anksiozno-depresivni motnji pa za “Nima smisla, prepričan sem, da mi tako ali tako ne bo več uspelo”. Pravilno predvidevate, da skrb počasi preide na raven žalostnega razpoloženja, kar osebo pripelje do splošnega nazadovanja.
Ker je ta motnja kombinacija anksioznosti in depresije, se oseba tu spopada z žalostjo, demotivacijo, brezupom in nihanjem razpoloženja. Pogosti so občutki krivde, nenehno samoobtoževanje, slabo prenašanje kritike in nizko samospoštovanje.
Pri blagi tesnobi lahko pomagajo tehnike, osredotočene na telo. Različne metode sproščanja, ki telo privedejo nazaj v stanje umirjenosti in tako razbremenijo napet um in čustva.
Naslednja stopnja je, da svoje strahove delimo z drugo osebo. Najbolje je, da je to strokovnjak, psihoterapevt, ki vam lahko poleg podpore pomaga razumeti dinamiko tesnobe. Prek spleta se lahko od koderkoli povežete s strokovnjakom, ki je specializiran posebej za vaše težave.
Anksiozne motnje se najpogosteje zdravijo s psihoterapijo, ki se lahko glede na resnost motnje dopolni z zdravili (običajno antidepresivi). Pri zdravljenju pomagajo tudi redna telesna vadba za lajšanje stresa, dovolj spanja in zdrava prehrana.
Priporočljivo je tudi, da najprej izključite somatske bolezni, ki se lahko kažejo podobno kot anksiozne motnje.
Če se pojavijo simptomi, se posvetujte z zdravnikom ali se obrnite na psihologa ali psihoterapevta.
Če imate zgoraj navedene simptome, se posvetujte z zdravnikom ali se obrnite na psihologa ali psihoterapevta. Če niste prepričani, preizkusite naš hiter in zanesljiv spletni test anksioznosti.