Motnje hranjenja

Katere so vrste motenj hranjenja?

Motnje hranjenja (ED) tvorijo razmeroma širok diagnostični spekter. Zanje je značilno patološko vedenje, povezano s hrano in dojemanjem lastnega telesa. Sem spadajo anoreksija nervoza (namerno hujšanje, ki lahko vodi do popolnega odklanjanja hrane), bulimija (prenajedanje in posledično bruhanje hrane), hranjenje z izgubo nadzora (volčja lakota), atipična mentalna anoreksija in atipična mentalna bulimija. Pogosto se lahko zgodi, da se ti bolniki znajdejo v začaranem krogu (prenajedanje, bruhanje, stradanje, prenajedanje).

Kaj vpliva na bulimijo, anoreksijo in hranjenje z izgubo nadzora?

Pogosto motnja hranjenja ni vzrok, temveč le posledica drugega strahu, tesnobe ali nezadovoljstva. Osebe z motnjo hranjenja so veliko bolj ogrožene zaradi depresije, tesnobe, samomorilnega vedenja itd. MH je lahko povezana z duševnimi težavami: depresijo, izgubo smisla, obžalovanjem, razdražljivostjo, pomanjkanjem koncentracije, vrtoglavico, strahom pred pridobivanjem telesne teže, samospoštovanjem, izgubo zanimanja za okolico, utrujenostjo itd. MH ne vpliva le na psiho, ampak je žal pogosto povezana tudi s telesnimi težavami: izguba menstruacije in poznejše težave s plodnostjo, lahke modrice, nizek krvni tlak, redčenje las itd. Nenazadnje se lahko pojavijo tudi socialne težave: socialna izolacija, postopna izguba zanimanja za hobije, prijatelje ali nezmožnost biti sam.

Ali je motnje hranjenja (bulimija, anoreksija itd.) sploh mogoče ozdraviti?

Da! MH se običajno začne povsem nedolžno. Identificiramo prepričanja in stališča bolnika o hrani, ki jih dojema kot pravilna in mu pomagamo razviti bolj zdrav odnos do prehranjevanja na način, ki mu bo ustrezal. Premagovanje MH zahteva spremembo ustaljenih vzorcev vedenja in miselnosti, za kar so potrebni volja, potrpežljivost, ljubezen in nenazadnje nekdo, ki nam pri tem pomaga.

Kaj naj storim, če trpim za anoreksijo nervozo ali bulimijo nervozo (ali kdo v moji okolici)?

Pomembno se je zavedati, da je MH manifestacija duševne bolezni in posledica notranje tesnobe, strahu in globljih psiholoških težav. Če trpite za katero od oblik motenj hranjenja, vam priporočamo, da poiščete strokovno pomoč. Pomaga vam lahko psihoterapevt, ki vam bo prisluhnil, vas spremljal in vam pomagal do večjega zadovoljstva.

Če nekdo od vaših bližnjih trpi za to boleznijo, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako pristopiti k tej osebi:

1. Poskrbite za osebo, ne za motnjo.
2. Ne silite je k prehranjevanju, temveč raje odvrnite pozornost od hrane same. Bodite potrpežljivi.
3. Ne dajajte nezaželenih nasvetov.
4. Izogibajte se kakršnim koli ocenam, povezanim s telesom.
5. Ne iščite vzroka, temveč raje rešitev.

Kako lahko psihoterapija pomaga pri motnjah hranjenja?

Psihoterapija velja za eno najboljših metod zdravljenja MH. Pomaga ugotoviti, zakaj se je pri določeni osebi razvila bolezen, razumeti, kaj osebo obvladuje, spremeniti njen odnos in najti strategijo, ki vodi k večjemu zadovoljstvu klienta. Osebe z MH se svoje bolezni pogosto sramujejo, zato je lahko spletna psihoterapija koristen medij. Stranke se ponavadi ne bojijo biti popolnoma iskrene. Poleg tega lahko poiščete strokovnjaka, ki je specializiran neposredno za MH, in se obrnete nanj, ne glede na to, kje se nahajate.