Jeza, bes ali agresija. Vsi jih poznamo. Ne moremo si pomagati, saj so del naše narave in normalnega psihološkega razvoja. Še bolj paradoksalno pa je, kako nesprejete so v sodobni družbi. Strah pred obsojanjem nas lahko prisili, da jih potlačimo, kar je le korak do bolezni ali napadov besa. Toda kako lahko ukrotimo svojo jezo in jo pravilno usmerimo?
Jeza in bes sta čustvi, ki se ločita po tem, kako intenzivno ju doživljamo. Agresijo torej opisujemo bolj kot instinkt, notranjo energijo, ki je prirojena, na njeno izražanje pa v veliki meri vpliva okolje, v katerem smo se rodili.
Da bi se naučili obvladovati jezo, je najprej dobro ugotoviti, kaj jo sproži. Bistveno je, da se naučite spraševati in poslušati svoje telo in um. Če se vaš notranji glas upira in ne želite odgovoriti, se obrnite po pomoč na strokovnjaka, trenerja ali psihoterapevta. Preprosta, a globoka vprašanja bodo zagotovo utišala notranji glas. Vzroki za vašo jezo vam bodo sčasoma pomagali pri njenem usmerjanju.
Če že poznate svoje sprožilce, ste morda zmanjšali tudi občutek notranje napetosti, ki spremlja jezo. Toda kako jo izraziti, ne da bi jo zatrli, hkrati pa ne bi poškodovali sebe ali koga drugega? Jeza je tako kot vsako drugo čustvo kratkotrajno. Zato nam lahko pomaga zavedanje, da ne bo trajala večno in da bo kmalu spet izginila.
Z zatiranjem jeze povečujete tveganje, da bo prej ali slej ušla izpod nadzora in se bo izrazila kot izbruh. In če vam jo bo uspelo dovolj dolgo zadrževati v sebi, bo verjetno škodovala tudi vašemu zdravju. Priporočljivo je, da pustite jezi prosto pot, vendar v obliki, ki vam bo prinesla olajšanje, ne da bi škodovala vam ali komu drugemu. Čustveni coachi ali psihoterapevti vam lahko pomagajo vzpostaviti lastne rituale, s katerimi boste svojo jezo omejili in jo vodili.
Izpadi besa so verjetno posledica nakopičene frustracije ali stresa. Nagnjenost k napadom besa je lahko genetsko pogojena, pa tudi posledica okolja, v katerem živimo, ali kraja, kjer smo živeli kot otroci. Če ste se znašli v začaranem krogu neobvladljive jeze, se za trenutek ustavite in se vrnite v preteklost do trenutka, ko so stvari začele uhajati izpod nadzora. Pogovorite se z nekom, ki vam lahko pomaga pri soočanju s težavami, bodisi z ljubljeno osebo ali spletnim terapevtom.
Na raven jeze pri otrocih vplivata tudi genetika in okolje (družina). Če so izbruhi jeze pogosti, se običajno priporoča družinska terapija, ki deluje celostno, po možnosti z vsemi družinskimi člani.
Če menite, da vam agresija povzroča težave in da vas prevečkrat obvladujeta jeza in bes, je psihoterapija možnost za spremembo. Najprej vam bo pomagala ugotoviti, čemu je namenjena vaša jeza in kakšna je njena vloga v vašem življenju (izobraževanje). V kontekst bo postavila razloge, zakaj ta določen način vedenja prevladuje nad drugim (razumevanje). Psihoterapija vas bo usmerila k drugačnim načinom spoprijemanja s stresnimi situacijami. To lahko vključuje krepitev samozavedanja, komunikacijskih veščin ali trening asertivnosti.