Psihološke težave imajo lahko tudi najstniki. Kako jih rešiti?

Vendar to ni nujno. Že to, da se s tem ukvarjate, kaže, kako dober starš ste. Oglejmo si, kako prepoznati, kdaj je treba začeti obravnavati težave z duševnim zdravjem vaših otrok, in, kar je še pomembneje, kako jim pomagati.

Vse več psiholoških težav pri otrocih

Leta 2023 je Nacionalni inštitut za javno zdravje objavil podatke raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki, ki se izvaja vsake 4 leta. V obdobju od leta 2018 do 2022 so ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povečano verjetnostjo depresije s 13 povečal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem, pa se je zmanjšal.

Vendar se otroci danes soočajo tudi z drugimi izzivi, ki jih kot starši še ne poznamo tako dobro. Na njih se pritiska prek družbenih omrežij, vse pogostejša pa sta tudi zaskrbljenost zaradi okolja in strah pred vojno.

Da, vzgoja ima velik vpliv, vendar je sestavljanka duševnega zdravja otrok sestavljena iz več delov. Zato to ne pomeni, da vam je povsod spodletelo.

Duševne spremembe v puberteti so lahko moteče

Morda se sprašujete, ali je za to kriva puberteta. Obdobje pubertete je res izziv za duševno zdravje. Otroci se poskušajo znajti in se opredeliti. To pa nikakor ni enostavno, saj se njihova čustva in razpoloženja zaradi hormonov precej hitro in pogosto spreminjajo.

Za to so v posebnem položaju - nekje med odraslostjo in otroštvom. Še vedno so odvisni od vas in morajo ubogati različne avtoritete. Po drugi strani pa se od njih že zahteva zrelo razmišljanje in pogosto se počutijo (duševno) samozadostne. To je neke vrste konflikt vlog, ki lahko prinese težave.

Zato so med puberteto te spremembe v redu:

• Spremembe razpoloženja - če po kratkem času spet izginejo.
• Želja po spoštovanju zasebnosti - več prostora in časa zase.
• Eksperimentiranje z identiteto - spremembe videza, interesov ali prijateljev.
• Konflikti s starši - občasni prepiri in nesoglasja so povsem v redu.

Vemo, da vam kot staršem ni lahko. Včasih se vam zdi, da imate doma zelo čustveno nestabilnega otroka. Vendar dokler napadi besa ali jok ne prihajajo povsem nepredvidljivo in dokler otrok lahko premaga čustveno epizodo, je verjetno vse v redu. Poskusite se izogibati etiketiranju in negativnemu komentiranju otrokovih spremenljivih razpoloženj.

Kako ugotoviti, ali ima vaš otrok težave z duševnim zdravjem?

Kdaj to ni več v redu in bi morali začeti obravnavati duševno zdravje? Vsak otrok je drugačen, zato ne moremo preprosto posploševati. Svojega otroka najbolje poznate, zato zaupajte svojemu občutku. Če čutite, da je nekaj narobe, da ima težave ali se nenadoma obnaša drugače, imate verjetno prav.

Na kaj je treba biti pozoren?

• Otrok se umakne vase - izogiba se stikom z vami in vrstniki. Ni želje po komunikaciji z nikomer, otrok ne more vzpostaviti nobenega odnosa v skupini.
• Izogiba se pogovorom o določenih skupnih temah (npr. šola, prijatelji) - to lahko pomeni, da ima na tem področju težave.
• Otrok je žalosten, brez energije, brez zanimanja in navdušenja - ne uživa v tem, v čemer je prej užival.
• Pogosto čuti strah in bojazen - nesorazmerno s situacijo. Na primer strah pred prihodnostjo, strah pred kraji z več ljudmi itd.
• Dolgo časa slabo spi - ima slabe sanje, ne more zaspati, ponoči se zbudi, hodi v spanju.
• Težave s hrano - nenadoma ne želi jesti, izogiba se hrani, noče jesti z vami.
• Otrok je bolj živčen, kot je bil prej - na splošno ali pred določeno situacijo (npr. pri telovadbi, ki jo je prej obvladal).
• Opazite telesne simptome - velika nihanja telesne teže, pogoste bolečine v trebuhu brez očitnega vzroka, izpadanje las itd.
• Je agresiven - Otrok se zapleta v pretepe ali jih celo začenja, je nesramen do avtoritet ali celo do vas.
• Otrok se fizično poškoduje - ali govori o tem.
• Ocene v šoli so se nenadoma poslabšale - ne more se osredotočiti, ne more se učiti.
• Ne more se prilagoditi spremembam - zahteva pretiran red in stereotipe. Tudi majhne spremembe ga zelo vznemirjajo.

Kako začeti pogovor o duševnem zdravju?

Tudi če niste prepričani, da gre za kaj resnejšega, se je vedno dobro pogovoriti z otrokom. Otroka naučite govoriti o svojih občutkih, da ga boste spodbudili, da bo prosil za pomoč, ko jo bo potreboval.

Toda kako odpreti takšno temo v tem občutljivem obdobju, da vas bo najstnik poslušal in tega ne bo vzel kot napad?

Najprej si oglejmo tri stvari, ki se jim je treba izogniti, da se ne bodo zaprli pred vami:

• Poskusite ne pridigati - izogibajte se moraliziranju ali kritiziranju.
• Ne zmanjšujte otrokovih občutkov - čeprav se težave morda zdijo nepomembne.
• Ne pritiskajte - ne zahtevajte takojšnjih odgovorov. Otroci včasih potrebujejo čas, da predelajo in izrazijo svoja čustva. Dajte jim vedeti, da ste jim na voljo, ko bodo pripravljeni spregovoriti o tem.

Pokažite svoje zanimanje, skrb in željo po pomoči. Izberite primeren čas za pogovor, ko je otrok miren in ko sta samo vidva. Začnite na primer s temi stavki.

• "Zdi se, da se zadnje čase ne počutiš dobro. Ali se želiš o tem pogovoriti? Rad/a bi ti pomagal/a."
• "Ko sem bil/a tvojih let, sem včasih (dopolnite, kaj menite, da ga moti, npr. počutil sem se strašno osamljenega). Se kdaj počutiš tako?"
• “Opazil/a sem, da v zadnjem času (dopolnite, kaj je nehala početi, npr. nedruži se več z istimi prijatelji). Ali se je kaj zgodilo? Ali se želiš o tem pogovoriti?”

Že najstniki lahko gredo na psihoterapijo

Psihoterapija je odlično orodje za spopadanje z anksioznostjo, depresijo, obvladovanje velikih čustev, pa tudi z ustrahovanjem, samopoškodovanjem ali motnjami hranjenja. Terapevti za mladostnike so specializirani za pomoč otrokom, starim od 13 do 18 let. Srečanja so zaupna, zato vam kot staršem terapevt ne bo povedal, o čem se je pogovarjal z otrokom (razen če je to za otroka ogrožajoče). Tudi to lahko otroka prepriča, da terapiji ponudi priložnost.

Pri Hedepy se lahko udeležite srečanja prek spleta, zato se vam ni treba nikamor peljati. Preberite več o terapiji za najstnike.

Če se odločite predlagati terapijo, vam bo zagotovo v pomoč naš članek 5 nasvetov, kako pomagati bližnjemu, da začne s terapijo