Kaj vaše skrbi razkrivajo o vas in kdaj jim je treba začeti posvečati pozornost?
Ste se kdaj počutili neprijetno na zabavi, obkroženi z ljudmi? Ste težko dihali in iskali razlog, da bi čim prej odšli? Ste se kdaj odpravili na sestanek več ur prej, ker vas je skrbelo, da se bo med potjo kaj zgodilo in ne boste prišli pravočasno? Ste se kdaj tako zelo obremenjevali s prihodnostjo, da ste popolnoma pozabili živeti v sedanjosti? Tako je lahko videti tesnoba.
Manifestacije tesnobe za ljudi niso čustveno prijetne – kdo bi užival v občutku strahu in skrbi, kaj se bo zgodilo ali kaj bi se lahko zgodilo? Vendar je tesnoba statistično najpogostejša duševna bolezen, zato se prav s tem občutkom vsakodnevno spopada veliko ljudi. Dobra novica je, da lahko terapija zelo hitro ublaži anksiozne motnje.
Kaj je tesnoba in kako se kaže?
Anksioznost se kaže kot neprijeten občutek ogroženosti in napetosti, ki je lahko zelo močan, od blagega vznemirjenja do napadov panike. Anksiozni občutki nas lahko spominjajo na strah ali stres, vendar obstajajo razlike.
| Strah/stres | Anksioznost |
|---|---|
| Kratkoročni odziv na nevarnost | Dolgoročni strah |
| Odziv na določeno stvar | Strah pred nečim nedoločenim |
| Strah/stres sčasoma popusti, ko situacija mine | Tesnoba lahko traja od nekaj sekund do več mesecev |
| Je naravna obramba telesa, ki nam lahko pomaga v nevarnih situacijah | Ni obrambni mehanizem, lahko se razvije v duševno bolezen |
Simptomi tesnobe se začnejo pojavljati, ko se znajdemo v stresni in neprijetni situaciji, lahko pa se pojavijo tudi brez očitnega vzroka.
Simptomi lahko vključujejo
- Potenje
- Pospešeno dihanje in srčni utrip
- Motnje hranjenja
- Težave s požiranjem
- Občutek omedlevice
- Napetost v mišicah
- Tresenje
Ti simptomi so lahko tako neprijetni, da se jim poskušamo izogniti. Zato se sčasoma začnemo izogibati situacijam, ki bi lahko sprožile tesnobo.
Tem situacijam se lahko izognemo:
Fizično
- To se zgodi zlasti v primeru socialne fobije – izogibamo se družabnim dogodkom, šoli ali službi, če imamo na primer pomembno predstavitev
- Ta samoizolacija lahko močno zmanjša naše družabno življenje in ogrozi naše odnose.
Čustveno
- Poskus odprave neprijetnih občutkov, na primer z uporabo alkohola ali drugih opojnih substanc.
Občasno občutenje tesnobe je v redu, je naraven odziv na življenjske dogodke, kot so pomemben test, govor pred množico ljudi ali razgovor za službo. Če pa ga doživljamo večkrat in začne negativno vplivati na naše življenje, je dobro, da se posvetujemo s strokovnjakom in preprečimo, da se razvije v duševno motnjo.
Kdaj se tesnoba spremeni v motnjo?
- Če tesnoba traja predolgo
- Če je tesnoba preveč intenzivna
- Če doživljamo tesnobo v situacijah, ki za nas običajno niso stresne
- Če nam tesnobne misli preprečujejo normalno delovanje na delovnem mestu.
Katere so najpogostejše vrste anksioznih motenj?
Generalizirana anksiozna motnja (GAD)
Osebo spremlja stalen občutek, da nekaj ni v redu in da nekaj ne bo šlo po njenih pričakovanjih. Med drugim jo lahko sproži dolgotrajen stres ali drugi težki življenjski dogodki (odhod iz službe, razhod, nesreča in z njo povezane omejitve).
Še posebej zahrbtna je, ker se prikrade in postopoma razplete začaran krog strahov, skrbi in tesnobe, ki jim pozneje podleže tudi kritični razum. V kritičnem trenutku oseba s to motnjo ne oceni, da je verjetnost uresničitve najslabšega možnega scenarija majhna. Namesto tega se posveti stresorjem in se ukvarja z vprašanjem “Kaj pa če?”.
Anksiozno-depresivna motnja
Pri strahu gre bolj za misli, kot so “Strah me je, ker sem prepričan, da se bo vse slabo končalo”, pri anksiozno-depresivni motnji pa za “Nima smisla, prepričan sem, da mi tako ali tako ne bo več uspelo”. Pravilno predvidevate, da skrb počasi preide na raven žalostnega razpoloženja, kar osebo pripelje do splošnega nazadovanja.
Ker je ta motnja kombinacija anksioznosti in depresije, se oseba tu spopada z žalostjo, demotivacijo, brezupom in nihanjem razpoloženja. Pogosti so občutki krivde, nenehno samoobtoževanje, slabo prenašanje kritike in nizko samospoštovanje.
Kaj lajša anksioznost?
Pri blagi tesnobi lahko pomagajo tehnike, osredotočene na telo. Različne metode sproščanja, ki telo privedejo nazaj v stanje umirjenosti in tako razbremenijo napet um in čustva.
- Vizualizacija – vključevanje domišljije. Predstavljajte si varen kraj in svojemu umu ponudite podobe, v katerih pošljete skrbi daleč stran kot čoln po reki. Tesnoba je namreč preoblečen strah, ta pa je pogosto strah pred izgubo nadzora. Na ta preprost način lahko vadite umetnost predaje skrbi.
- Nadzorovano dihanje – preizkusite različne tehnike dihanja. Prav osredotočanje na dihanje nas odvrne od tesnobnih misli in pomaga umiriti um. Ta metoda je eden najhitrejših načinov za ublažitev nenadnega napada tesnobe.
- Meditacija – Meditacija nam pomaga, da se osredotočimo na sedanji trenutek in opazimo svoje telo. Pomaga nam, da se znebimo strahov pred prihodnostjo in umirimo zaposlen um.
Naslednja stopnja je, da svoje strahove delimo z drugo osebo. Najbolje je, da je to strokovnjak, psihoterapevt, ki vam lahko poleg podpore pomaga razumeti dinamiko tesnobe. Brez, da spremenite lokacijo, se lahko prek spleta povežete s strokovnjakom, ki je specializiran posebej za vaše težave.
Kako se zdravi anksiozna motnja?
Anksiozne motnje se najpogosteje zdravijo s psihoterapijo, ki se lahko glede na resnost motnje dopolni z zdravili (običajno antidepresivi). Pri zdravljenju pomagajo tudi redna telesna vadba za lajšanje stresa, dovolj spanja in zdrava prehrana.
Priporočljivo je tudi, da najprej izključite somatske bolezni, ki se lahko kažejo podobno kot anksiozne motnje.
Če se pojavijo simptomi, se posvetujte z zdravnikom ali se obrnite na psihologa ali psihoterapevta.
Resnična zgodba o stranki, ki je trpela zaradi tesnobe, in o tem, kako ji je pomagala psihoterapija
Moje sanje so bile študij medicine. Ko sem po nekaj letih končno samostojno sprejela svojega prvega pacienta, sem bila živčna in naredila povsem nepomembno napako. Seveda sem prisluhnila pripombi nadzornega zdravnika in še eni pripombi kolega iz sosednje sobe. Seveda bi lahko šla naprej in se naučila iz svojih napak, nikogar nisem prizadela, poleg tega sem takrat še študirala, vendar tega nisem mogla storiti. Prepustila sem se občutku, da se bodo takšne napake zagotovo ponovile in da bom na koncu nekomu ogrozila življenje. K mojim strahovom se je pridružil še občutek stiskanja v prsih in postopoma nisem mogla dokončati niti obveznih vaj. To me je pripeljalo do psihoterapije. Zdaj vem, da neskončno kaznovanje samega sebe za napake, ki jih človek naravno naredi, ni nekaj, kar bi želela nadaljevati. Učim se biti prijazna do sebe. In včasih se vsemu temu samo smejim in pozitivno zrem v prihodnost.
Priporočili vam bomo najboljšega terapevta za vašo težavo
Razmišljate o psihoterapiji?
Potem je vredno poskusiti in si dati priložnost
Ljudem pomagamo na različnih področjih
Anksioznost se kaže kot neprijeten občutek ogroženosti in napetosti, ki je lahko zelo močan, od blagega vznemirjenja do napadov panike. Občutki tesnobe nas lahko spominjajo na strah ali stres, vendar so med njimi razlike.
